Novice, članki in odmevi ...
NAJPREJ MORA BITI VSE DOBRO ODIGRANO
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Darja Štravs Tisu
Letos končuje magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je dobitnik dveh zlatih priznanj na državnem tekmovanju Temsig ter absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja Svirel. Poleg tega je svojo glasbeno pot oplemenitil s pomembnim sodelovanjem v večjih glasbenih sestavih in komornih skupinah, kot so Srednjeevropski mednarodni mladinski orkester (CEI Youth Orchestra), Ansambel Akademije Branimirja Slokarja, Ljubljana International Orchestra in Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Kot zunanji sodelavec pa je igral tudi v orkestru ljubljanske Opere ter občasno v Big bandu RTV Slovenija in orkestru Slovenske filharmonije, kjer je pred kratkim uspešno opravil avdicijo za redno sodelovanje, kar je zanj izjemen uspeh: “Da lahko sedim v orkestru ob nekdanjem mentorju Marku Iliču in da lahko muziciram s profesorji z akademije, uveljavljenimi glasbeniki, je super izkušnja ... Uživam, ker se v tem orkestru igra na visoki ravni, ker mora biti glasba brezkompromisno zaigrana.”
Tudi sicer Domen Gantar, umirjen, preudaren, a sproščen in izjemno prijeten mladenič, svojih uspehov ne meri s tekmovanji in priznanji, temveč s kakovostjo igranja in umetniško močjo muziciranja, najraje skupnega. Veliko bolj kot solistična kariera ga zanima sodelovanje v komornih zasedbah pa tudi orkestrih in jazz ansamblih. In tako že od otroštva, saj je pri desetih letih harmoniko zamenjal za bariton ali evfonij, da bi lahko igral v pihalnem orkestru. Za harmoniko ga je navdušil oče, za pihalni orkester pa starejši brat in eden od stricev, ki je tedaj vodil pihalni orkester v Logatcu. Domen je glasbene korenine vlekel iz mamine družine, saj je njen brat dirigent simfoničnega orkestra Cantabile, bratranec pa flavtist, tolkalec in dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Logatec.
Še globlje ga je zaznamovalo skupno muziciranje na koprski umetniški gimnaziji, kjer je igral v izjemno uspešnem kvartetu pozavn profesorja Alberta Kolbla. Tega, kot tudi vseh drugih profesorjev, njihovega odnosa in načina pouka, pa prijateljev ter vzgojiteljic iz dijaškega doma, prijaznega podnebja, odprtih ljudi, morja in sploh vseh teh let, ki jih je preživel v Kopru, čeprav je moral tu evfonij zamenjati za pozavno, ne bo nikdar pozabil. Niti srednjeevropskega mladinskega orkestra, s katerim je prepotoval vso Italijo in igral s slovitim violinistom Utom Ughijem. Podobno mu je Akademija za glasbo, na kateri že vseskozi študira pri profesorju Dušanu Kranjcu, nudila priložnosti za skupno muziciranje v ansamblu Low Brass Connection in (spet) Kvartetu pozavn Akademije za glasbo. Trdega dela pa niti ne omenja, saj živi z zavestjo, da se glasba začne šele takrat, ko je vse brezkompromisno odigrano.
Čeprav bi mu kakšna večja svetovna prestolnica nudila več kulturnih prireditev z različnih vej umetnosti, ki ga zanimajo, o študiju v tujini za zdaj ne razmišlja. Meni, da mu lahko Slovenija še veliko ponudi, da se tu lahko še česa nauči. Predvsem pa lahko veliko igra, in tega mu ni nikoli dovolj. Raje kot študija v tujini se udeležuje mojstrskih tečajev pri znanih profesorjih, kot so doslej bili Branimir Slokar, Armin Bachmann, Stefan Schulz, Jamie Williams in drugi.
Sicer pa o prihodnosti Domen Gantar ne razmišlja preveč. Niti o preteklosti: “Poskušam biti bolj tu, v sedanjosti, in narediti čim več, potem pa življenje že prinese kaj ... Saj tudi tega, do česar sem prišel doslej, nisem načrtoval. Pravzaprav moraš samo delati in uživati v tem, ne se preveč siliti, potem pa vse pride samo po sebi.”
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Darja Štravs Tisu
Letos končuje magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je dobitnik dveh zlatih priznanj na državnem tekmovanju Temsig ter absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja Svirel. Poleg tega je svojo glasbeno pot oplemenitil s pomembnim sodelovanjem v večjih glasbenih sestavih in komornih skupinah, kot so Srednjeevropski mednarodni mladinski orkester (CEI Youth Orchestra), Ansambel Akademije Branimirja Slokarja, Ljubljana International Orchestra in Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Kot zunanji sodelavec pa je igral tudi v orkestru ljubljanske Opere ter občasno v Big bandu RTV Slovenija in orkestru Slovenske filharmonije, kjer je pred kratkim uspešno opravil avdicijo za redno sodelovanje, kar je zanj izjemen uspeh: “Da lahko sedim v orkestru ob nekdanjem mentorju Marku Iliču in da lahko muziciram s profesorji z akademije, uveljavljenimi glasbeniki, je super izkušnja ... Uživam, ker se v tem orkestru igra na visoki ravni, ker mora biti glasba brezkompromisno zaigrana.”
Tudi sicer Domen Gantar, umirjen, preudaren, a sproščen in izjemno prijeten mladenič, svojih uspehov ne meri s tekmovanji in priznanji, temveč s kakovostjo igranja in umetniško močjo muziciranja, najraje skupnega. Veliko bolj kot solistična kariera ga zanima sodelovanje v komornih zasedbah pa tudi orkestrih in jazz ansamblih. In tako že od otroštva, saj je pri desetih letih harmoniko zamenjal za bariton ali evfonij, da bi lahko igral v pihalnem orkestru. Za harmoniko ga je navdušil oče, za pihalni orkester pa starejši brat in eden od stricev, ki je tedaj vodil pihalni orkester v Logatcu. Domen je glasbene korenine vlekel iz mamine družine, saj je njen brat dirigent simfoničnega orkestra Cantabile, bratranec pa flavtist, tolkalec in dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Logatec.
Še globlje ga je zaznamovalo skupno muziciranje na koprski umetniški gimnaziji, kjer je igral v izjemno uspešnem kvartetu pozavn profesorja Alberta Kolbla. Tega, kot tudi vseh drugih profesorjev, njihovega odnosa in načina pouka, pa prijateljev ter vzgojiteljic iz dijaškega doma, prijaznega podnebja, odprtih ljudi, morja in sploh vseh teh let, ki jih je preživel v Kopru, čeprav je moral tu evfonij zamenjati za pozavno, ne bo nikdar pozabil. Niti srednjeevropskega mladinskega orkestra, s katerim je prepotoval vso Italijo in igral s slovitim violinistom Utom Ughijem. Podobno mu je Akademija za glasbo, na kateri že vseskozi študira pri profesorju Dušanu Kranjcu, nudila priložnosti za skupno muziciranje v ansamblu Low Brass Connection in (spet) Kvartetu pozavn Akademije za glasbo. Trdega dela pa niti ne omenja, saj živi z zavestjo, da se glasba začne šele takrat, ko je vse brezkompromisno odigrano.
Čeprav bi mu kakšna večja svetovna prestolnica nudila več kulturnih prireditev z različnih vej umetnosti, ki ga zanimajo, o študiju v tujini za zdaj ne razmišlja. Meni, da mu lahko Slovenija še veliko ponudi, da se tu lahko še česa nauči. Predvsem pa lahko veliko igra, in tega mu ni nikoli dovolj. Raje kot študija v tujini se udeležuje mojstrskih tečajev pri znanih profesorjih, kot so doslej bili Branimir Slokar, Armin Bachmann, Stefan Schulz, Jamie Williams in drugi.
Sicer pa o prihodnosti Domen Gantar ne razmišlja preveč. Niti o preteklosti: “Poskušam biti bolj tu, v sedanjosti, in narediti čim več, potem pa življenje že prinese kaj ... Saj tudi tega, do česar sem prišel doslej, nisem načrtoval. Pravzaprav moraš samo delati in uživati v tem, ne se preveč siliti, potem pa vse pride samo po sebi.”