Novice, članki in odmevi ...
OPERA - ZAME JE TO TO!
Primorske novice, četrtek, 30. januar 2014
LEA HEDŽET, Radio Koper
La Musica v Monteverdijevem Orfeju, Zelmira v Gluckovem Ogoljufanem sodniku, Donna di Trachis v operi La Karneroika sodobnega italijanskega skladatelja Davideja Antonia Pia, Markiza Lucinda v Piccinijevi operi La Cecchina, solistka v Pergolesijevi Stabat Mater in v Monteverdijevi Vesperae Sanctissime Virgini, protagonistka dveh samostojnih recitalov na Akademiji za glasbo in v Viteški dvorani Križank … Vse to je bila Štefica Stipančević v zadnjem letu in pol. In vselej je na odru zablestela, tako s svojim glasom kot z igralskim talentom in odrsko spretnostjo. Predvsem pa s tenkočutno, doživeto in prepričljivo interpretacijo prav vsake partiture; naj bo to samospev, nabožni spev, mašni stavek ali operna arija, celo recitativ.
Pela je rada že od zgodnjih otroških let, odkar pomni. Tudi klavir jo je zelo privlačil, zato so jo starši vpisali v Glasbeno šolo Koper, kjer se je izkazala kot nadarjena in perspektivna pianistka. Ker je njena prva učiteljica Darja Peroša opazila, da rada prepeva, jo je spodbujala tudi k šolanju v tej smeri. Vendar je Štefico bolj zanimala popularna glasba, zato je čakala na priložnost, da se kot pevka preizkusi v tem svetu. Tako je nižji glasbeni šoli sledila Umetniška gimnazija predvsem zaradi klavirja, najprej s profesorico Aleksandro Alavanja Drucker, potem še z Denysom Masliukom. Ob tem je mlada glasbenica z imenom Steffy našla tudi pot do svojih prvih popevkarskih nastopov. V želji, da si za tovrstno petje pridobi nekaj znanja, se je vpisala še na nižjo glasbeno šolo iz solopetja, k profesorici Tanji Grlica. In več kot se je pri njej naučila, bolj je spoznavala, da ji petje vse bolj leži. To so potrdili tudi prvi odmevnejši nastopi na festivalu Melodijah morja in sonca, na Emi ter v nekaterih oddajah TV Slovenija in vse bolj je postajalo jasno, da bo Štefica študirala petje.
Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Gostja tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma , ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo 25-letna sopranistka iz Kopra, Štefica Stipančević, študentska Prešernova nagrajenka Akademije za Glasbo v Ljubljani.
Na zaključnem koncertu Umetniške gimnazije je začutila, da lahko poje karkoli. Zato se je vpisala v razred izredne profesorice Pie Brodnik na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala in zdaj nadaljuje z magistrskim študijem. Ob njem pa veliko koncertira in blesti na opernih odrih. “Štefica je k meni prišla nekoliko nebogljena, tudi njen glas ni veliko obetal, a začutila sem, da v sebi skriva nek poseben dar. Veliko je delala, se razvijala in zdaj je povsem zrela, da stopi na operni oder. Je izjemna gledališka igralka, ne samo pevka. Njen glas postaja vse bolj odrasel in pridobiva vse tiste kakovosti, tiste nianse, ki jih vsak operni pevec potrebuje. Zelo sem vesela, da se je tako razvila, po svoje pa tudi malo žalostna, ker jo bom kmalu izgubila,” je povedala profesorica Pia Brodnik po premieri opere La Cecchina, v kateri je Štefica Stipančević s svojim koloraturnim sopranom, obvladovanjem odra in igralsko virtuoznostjo zasenčila vse, tudi nosilko glavne vloge.
Zdaj ve, da njena pot vodi v opero, čeprav si ob tem želi ohranjati stik tudi s kakovostno popularno glasbo, v kateri je prav tako zabeležila nekaj nepozabnih trenutkov. Enega takih smo lani ujeli v studiu Hendrix Radia Koper, kjer je v oddaji, posvečeni 70-letnici Lucia Dalle ob klavirski spremljavi svojega nekdanjega profesorja Denysa Masliuka zapela Carusa. Morda bo nepozaben tudi jutrišnji koncert v Cankarjevem domu, kjer bo zapela z Mefom.
Letos končuje magistrski študij, v času absolventskega staža pa se namerava udeležiti kakšnega mednarodnega tekmovanja in seveda nastopiti še v kakšni operi. To jo najbolj veseli, saj čuti, da jo to delo bogati. Ko govori o operi, diha hitreje, glas se ji povzdigne in oči zaiskrijo: “Čeprav sem se bala, da je petje v operi zame prezahtevno, saj se je treba ob petju tudi premikati po odru, sem počasi dojela, da mi igra, timsko delo in kontakt z občinstvom dajejo veliko več, tako da še laže odpojem in da dobi cela zgodba svoj smisel. Ko sprejmeš svojo vlogo in v njej zaživiš, je to nekaj neverjetnega. Opera … To je meni to!”
LEA HEDŽET, Radio Koper
La Musica v Monteverdijevem Orfeju, Zelmira v Gluckovem Ogoljufanem sodniku, Donna di Trachis v operi La Karneroika sodobnega italijanskega skladatelja Davideja Antonia Pia, Markiza Lucinda v Piccinijevi operi La Cecchina, solistka v Pergolesijevi Stabat Mater in v Monteverdijevi Vesperae Sanctissime Virgini, protagonistka dveh samostojnih recitalov na Akademiji za glasbo in v Viteški dvorani Križank … Vse to je bila Štefica Stipančević v zadnjem letu in pol. In vselej je na odru zablestela, tako s svojim glasom kot z igralskim talentom in odrsko spretnostjo. Predvsem pa s tenkočutno, doživeto in prepričljivo interpretacijo prav vsake partiture; naj bo to samospev, nabožni spev, mašni stavek ali operna arija, celo recitativ.
Pela je rada že od zgodnjih otroških let, odkar pomni. Tudi klavir jo je zelo privlačil, zato so jo starši vpisali v Glasbeno šolo Koper, kjer se je izkazala kot nadarjena in perspektivna pianistka. Ker je njena prva učiteljica Darja Peroša opazila, da rada prepeva, jo je spodbujala tudi k šolanju v tej smeri. Vendar je Štefico bolj zanimala popularna glasba, zato je čakala na priložnost, da se kot pevka preizkusi v tem svetu. Tako je nižji glasbeni šoli sledila Umetniška gimnazija predvsem zaradi klavirja, najprej s profesorico Aleksandro Alavanja Drucker, potem še z Denysom Masliukom. Ob tem je mlada glasbenica z imenom Steffy našla tudi pot do svojih prvih popevkarskih nastopov. V želji, da si za tovrstno petje pridobi nekaj znanja, se je vpisala še na nižjo glasbeno šolo iz solopetja, k profesorici Tanji Grlica. In več kot se je pri njej naučila, bolj je spoznavala, da ji petje vse bolj leži. To so potrdili tudi prvi odmevnejši nastopi na festivalu Melodijah morja in sonca, na Emi ter v nekaterih oddajah TV Slovenija in vse bolj je postajalo jasno, da bo Štefica študirala petje.
Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Gostja tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma , ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo 25-letna sopranistka iz Kopra, Štefica Stipančević, študentska Prešernova nagrajenka Akademije za Glasbo v Ljubljani.
Na zaključnem koncertu Umetniške gimnazije je začutila, da lahko poje karkoli. Zato se je vpisala v razred izredne profesorice Pie Brodnik na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala in zdaj nadaljuje z magistrskim študijem. Ob njem pa veliko koncertira in blesti na opernih odrih. “Štefica je k meni prišla nekoliko nebogljena, tudi njen glas ni veliko obetal, a začutila sem, da v sebi skriva nek poseben dar. Veliko je delala, se razvijala in zdaj je povsem zrela, da stopi na operni oder. Je izjemna gledališka igralka, ne samo pevka. Njen glas postaja vse bolj odrasel in pridobiva vse tiste kakovosti, tiste nianse, ki jih vsak operni pevec potrebuje. Zelo sem vesela, da se je tako razvila, po svoje pa tudi malo žalostna, ker jo bom kmalu izgubila,” je povedala profesorica Pia Brodnik po premieri opere La Cecchina, v kateri je Štefica Stipančević s svojim koloraturnim sopranom, obvladovanjem odra in igralsko virtuoznostjo zasenčila vse, tudi nosilko glavne vloge.
Zdaj ve, da njena pot vodi v opero, čeprav si ob tem želi ohranjati stik tudi s kakovostno popularno glasbo, v kateri je prav tako zabeležila nekaj nepozabnih trenutkov. Enega takih smo lani ujeli v studiu Hendrix Radia Koper, kjer je v oddaji, posvečeni 70-letnici Lucia Dalle ob klavirski spremljavi svojega nekdanjega profesorja Denysa Masliuka zapela Carusa. Morda bo nepozaben tudi jutrišnji koncert v Cankarjevem domu, kjer bo zapela z Mefom.
Letos končuje magistrski študij, v času absolventskega staža pa se namerava udeležiti kakšnega mednarodnega tekmovanja in seveda nastopiti še v kakšni operi. To jo najbolj veseli, saj čuti, da jo to delo bogati. Ko govori o operi, diha hitreje, glas se ji povzdigne in oči zaiskrijo: “Čeprav sem se bala, da je petje v operi zame prezahtevno, saj se je treba ob petju tudi premikati po odru, sem počasi dojela, da mi igra, timsko delo in kontakt z občinstvom dajejo veliko več, tako da še laže odpojem in da dobi cela zgodba svoj smisel. Ko sprejmeš svojo vlogo in v njej zaživiš, je to nekaj neverjetnega. Opera … To je meni to!”