Novice, članki in odmevi ...
ČAROVNIJA PLESNE GLASBE
PRIMORSKE NOVICE, torek, 22. 1. 2013
Jože Štucin
Na Glasbeni Šoli Tolmin se je minulo nedeljo pričel poizkusni cikel treh prireditev Sožitje zvokov, ki naj bi sčasoma postal nekakšna abonmajska ponudba v kraju, kjer koncertov klasične glasbe primanjkuje.
Za letos je ravnateljica Maja Klanjšček, ki, med drugim, šolo intenzivno odpira za javnost, oblikovala tri koncerte, na katerih se predstavljajo nekdanji učenci, ki so se intenzivno posvetili koncertni karieri. Na prvem koncertu sta se tako predstavila flavtistka Irena Kavčič in kitarist Sebastjan Grego, oba iz Tolmina. Kavčičeva ima na svoji glasbeni poti že kar precej opaznih uspehov, po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je nadaljevala z mojstrskim študijem v tujini, predvsem na Dunaju (na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost) in v Madridu (na prestižni Višji šoli za glasbo kraljice Sofije). Posveča se tako solistični kot komorni igri, od septembra 2012 pa je solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tudi Sebastjan Grego, ki je po šolanju na Umetniški gimnaziji Koper nadaljeval študij kitare na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je predlani tudi magistriral, se lahko pohvali z nekaterimi visokimi dosežki na tekmovanjih. Med študijem se je dodatno izobraževal v Pordenonu in Strasbourgu pri uglednih mojstrih kitare. Koncert, ki ga je kljub slabemu vremenu obiskalo lepo število ljubiteljev glasbe, je imel tematsko rdečo nit – ples. Ta prvinska vez med glasbo in plesom se je skozi čas oblikovala v tisoče vzorcev, ki še vedno odražajo arhetipskost starodavnih ritualov. Ples je bil pogosto obred, kjer so se izpovedovali najbolj intimni strahovi, upanja ali strasti. Posebno vsi skupinski plesi so taki. Na drugi strani pa je ples (kot tarantela ali tango) tudi individualni izraz posameznika oziroma para. Z razvojem civilizacije se je “poganska" kri plesalcev počasi pohladila in prešla v artizem. V glasbi so ostale forme, ritmi in seveda izpovedna moč. Kavčičeva in Grego sta na koncertu imenitno pričarala ta razvoj, dodatno pa je glasbo podčrtal še vizualni učinek dokumentarnih filmov iz davne preteklosti. Tako smo videli ekstatičen posnetek tarantele z neke popolnoma zasebne zabave, slišali Bartokove fonografske posnetke ljudske glasbe in pokukali v bordel, v katerem se na vrhuncu veselja pleše tango. Glasbenika sta v tem duhu izvedla krasen repertoar skladb, povezanih s tradicijo plesa od skladateljev Giuliania, Mertza, Honeggerja, Bogdanovića in Bartoka do nesmrtnega Piazzolle, ki je tango iztrgal iz vaških krčem, ulic ter bordelov in ga povzdignil na najvišjo možno raven strastne poustvarjalnosti.
Kavčičeva je solistka, ki jo čaka lepa kariera, Grego pa kitarist, pri katerem človek z veseljem prisluhne subtilnemu zvenenju strun brez strahu, da bodo prsti ustvarili nekontrolirane zvoke. Že dolgo nismo slišali tako finega, odgovornega in žlahtnega muziciranja flavte in kitare.
Jože Štucin
Na Glasbeni Šoli Tolmin se je minulo nedeljo pričel poizkusni cikel treh prireditev Sožitje zvokov, ki naj bi sčasoma postal nekakšna abonmajska ponudba v kraju, kjer koncertov klasične glasbe primanjkuje.
Za letos je ravnateljica Maja Klanjšček, ki, med drugim, šolo intenzivno odpira za javnost, oblikovala tri koncerte, na katerih se predstavljajo nekdanji učenci, ki so se intenzivno posvetili koncertni karieri. Na prvem koncertu sta se tako predstavila flavtistka Irena Kavčič in kitarist Sebastjan Grego, oba iz Tolmina. Kavčičeva ima na svoji glasbeni poti že kar precej opaznih uspehov, po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je nadaljevala z mojstrskim študijem v tujini, predvsem na Dunaju (na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost) in v Madridu (na prestižni Višji šoli za glasbo kraljice Sofije). Posveča se tako solistični kot komorni igri, od septembra 2012 pa je solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tudi Sebastjan Grego, ki je po šolanju na Umetniški gimnaziji Koper nadaljeval študij kitare na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je predlani tudi magistriral, se lahko pohvali z nekaterimi visokimi dosežki na tekmovanjih. Med študijem se je dodatno izobraževal v Pordenonu in Strasbourgu pri uglednih mojstrih kitare. Koncert, ki ga je kljub slabemu vremenu obiskalo lepo število ljubiteljev glasbe, je imel tematsko rdečo nit – ples. Ta prvinska vez med glasbo in plesom se je skozi čas oblikovala v tisoče vzorcev, ki še vedno odražajo arhetipskost starodavnih ritualov. Ples je bil pogosto obred, kjer so se izpovedovali najbolj intimni strahovi, upanja ali strasti. Posebno vsi skupinski plesi so taki. Na drugi strani pa je ples (kot tarantela ali tango) tudi individualni izraz posameznika oziroma para. Z razvojem civilizacije se je “poganska" kri plesalcev počasi pohladila in prešla v artizem. V glasbi so ostale forme, ritmi in seveda izpovedna moč. Kavčičeva in Grego sta na koncertu imenitno pričarala ta razvoj, dodatno pa je glasbo podčrtal še vizualni učinek dokumentarnih filmov iz davne preteklosti. Tako smo videli ekstatičen posnetek tarantele z neke popolnoma zasebne zabave, slišali Bartokove fonografske posnetke ljudske glasbe in pokukali v bordel, v katerem se na vrhuncu veselja pleše tango. Glasbenika sta v tem duhu izvedla krasen repertoar skladb, povezanih s tradicijo plesa od skladateljev Giuliania, Mertza, Honeggerja, Bogdanovića in Bartoka do nesmrtnega Piazzolle, ki je tango iztrgal iz vaških krčem, ulic ter bordelov in ga povzdignil na najvišjo možno raven strastne poustvarjalnosti.
Kavčičeva je solistka, ki jo čaka lepa kariera, Grego pa kitarist, pri katerem človek z veseljem prisluhne subtilnemu zvenenju strun brez strahu, da bodo prsti ustvarili nekontrolirane zvoke. Že dolgo nismo slišali tako finega, odgovornega in žlahtnega muziciranja flavte in kitare.