GŠ Koper, Izola, Piran

Za razliko od prve Flavtistre, ki si jo je Alenka Zupan leta 2007 zamislila kot mednarodno tekmovanje in jo tudi zelo uspešno izpeljala, je drugo zasnovala povsem drugače. »Že takrat sem razmišljala o tem, da bi namesto tekmovanja pripravila festival,« pravi prirediteljica, »a takrat čas in razmere očitno še niso bili pravi, da bi prireditev zaživela na netekmovalni osnovi. Letos sem intenzivno razmišljala, ali naj se tega lotim ali ne, saj gre za velik projekt, ki zahteva veliko časa, energije in dobrih sodelavcev. Danes sem vesela in zadovoljna, saj je prireditev, po oceni vseh, uspela."
Vsebino Flavtistre 2012 so poleg festivalskih nastopov učencev oblikovale še zanimive delavnice in različne predstavitve, namenjene tako učencem kot njihovim učiteljem ter dva izjemna koncerta uveljavljenih glasbenikov, članov strokovne žirije. Bistvo pa je ostal nastop udeležencev s to razliko, da strokovna žirija nastopajočim ni delila točk ali jih kako drugače razvrščala. Vsak udeleženec je na zaključni prireditvi dobil pisno oceno nastopa z napotki za nadaljnje delo, seveda pa si je moral priznanje za sodelovanje prislužiti tudi s tem, da se je udeležil delavnic in koncertov predvidenih za njegovo kategorijo. Tako učenci kot tudi učitelji so bili nad dogajanjem navdušeni. »Z zanimivimi temami so dobili nova spoznanja. Na različnih masterclassih je govora predvsem o igranju flavte in interpretacijah, mi pa smo flavto kot instrument vzeli širše, šli globlje in celo v druge sfere. Govorili smo o tem, kaj se pri igranju dogaja v telesu, predstavili piccolo kot različico flavte…   Vse te teme so izjemno bogate, obenem pa je obvladovanje teh področij nujno za vsakega učitelja flavte pa tudi za učence,« pojasnjuje Zupanova.
Nad rezultati festivala so bili navdušeni učenci, ki so jim bili prihranjeni tekmovalni stres, živčnost in trema, zadovoljni so bili učitelji, ki so dobili potrditve in spodbude za svoje delo, pa tudi žiranti, ki so pozdravili tako novo obliko predstavljanja mladih kot tudi visoko raven znanja otrok. Tako izraelski žirant Ory Schneor kot italijanska žirantka Silvia Careddu sta bila očarana nad nekaterimi  osamezniki, ki so močno izstopali. Oba ugotavljata, da je tu raven flavtizma precej višja kot v njunih državah.
Sklepni koncert obeh tujih žirantov je v sodelovanju s pianistom Denysom Masliukom ponudil presežek festivala, oba nastopa sta bila na vrhunski ravni.