GŠ Koper, Izola, Piran

Primorske novice, petek, 8. junija 2012
MAJA PERTIČ GOMBAČ

Glasbena šola Izola praznuje 60 let delovanja.

Izolska glasbena šola je bila ustanovljena leta 1952, svoje prostore pa je skupaj z italijanskim kulturnim društvom po izselitvi župnišča dobila v krasni Besenghijevi palači. Kot je na včerajšnji slovesnosti povedal Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper, pod okriljem katere od leta 1967 tudi uradno deluje, je izolsko glasbeno šolo jeseni leta 1955 obiskovalo 79 otrok, od tega 34 dečkov in 45 deklic, vendar jih je šolsko leto 1955/56 končalo le 52. »Tak upad števila učencev ob koncu šolskega leta lahko pripišemo dejstvu, da doma večinoma niso imeli lastnih glasbil za vadbo, zato je motivacija za obiskovanje glasbene šole večkrat popustila in so si že med šolskim letom sledili izstopi.«  
 Zanimiv je tudi podatek, da so bili na začetku šolskega leta 1955/56 na statističnem listu kot stalno učno osebje zavedeni en učitelj in ena učiteljica, trije učitelji in tri učiteljice pa kot honorarno učno osebje. Že takrat pa je imela šola svojo knjižnico, ki je za izposojo učencem posedovala 88 del z notnim gradivom.

Vzgojiti vztrajnost

Danes ima šola 197 učencev in 14 zaposlenih učiteljev ter se po besedah ravnatelja ponaša z razveseljujočimi  dosežki svojih učencev na državnih in mednarodnih tekmovanjih:  »To nedvomno priča o visoki strokovni usposobljenosti učiteljev, ki svoje znanje nenehno obnavljajo  na vsakoletnih strokovnih seminarjih, predavanjih in poletnih šolah.« V govoru se je Babnik zahvalil vsem, ki so doslej vodili izolsko glasbeno šolo, izolski župan Igor Kolenc pa je posebej pohvalil mlade glasbenike. O mladih smo povprašali tudi vodjo izolske glasbene šole Bredo Pečnik Božič, ki pravi, da je posameznikov glasbeni potencial šele kamenček, iz katerega se z veliko truda lahko razvije zaklad: »Novodobna družba pa je žal prinesla tudi to, da mnogi otroci za doseganje ciljev niso več pripravljeni ponavljati, vaditi, vztrajati. Potrpežljivost, doslednost, natančnost, disciplina so dejavniki, ki so za učenje glasbe nadvse pomembni. Naša naloga je privzgojiti delovne navade. Mnogim primanjkuje samokritičnosti, saj so prepričani, da so vrhunski že po nekajkratni vadbi. Srž težav je, da otroci pogosto niso pripravljeni na vsakodnevno vadbo, brez katere pa ni sadov.«

Od klasike do bluesa 

Na raznovrstnem koncertu so uvodoma nastopili Otroški pevski zbor GŠ, ki ga vodi Kristina Babič, s skupino Vruja ter Mladinski pevski zbor GŠ Koper, ki je pod dirigentsko taktirko Maje Cilenšek prvič v Sloveniji izvedel skladbi Svetli akordi klavirja Bojana Glavine na besedilo Srečka Kosovela in nenavadno, malodane »rapersko« Mala zijala, ki jo je Matej Bonin na besedilo Borisa A. Novaka uglasbil posebej za to priložnost. Sledili so nastopi solistov: Emanuel Mikac na evfoniju, Filip Kravanja Veljak na trobenti, Ana Gerzetlč na klavirju ter Ana Mittendorfer na violončelu, ki je na slovesnosti prejela tudi zlati violinski ključ. Tu so bile še komorne zasedbe: Trio flavt (Zala Mrak, Sanja Terzić in Vanja Kostjerevčić), Komorna skupina Etnotok ter ansambel violončel Violoncello principale, ki je prva tovrstna  zasedba pri nas, pod vodstvom učitelja Antonija Hajdina pa je izvedla Vangelisove 1492 Conquest of Paradise. Sledila sta še nastopa orkestra simfoničnih pihal, ki je z dirigentom Mirkom Orlačem vznikni za to priložnost in Jazz Banda GŠ lzola, v katerem so Klemen Jug, Tommy Zanutto, Gaj Bostič in Boris Holešek z gostoma večera, Petrom Popovskim in Rudijem Bučarjem, prikazali, kako lahko dobra glasbena izobrazba koristi tudi pri kakovostnem izvajanju bolj sproščenih glasbenih zvrsti.