Novice, članki in odmevi ...
GLASBA JE UNIVERZALNO TERAPEVTOVO SREDSTVO
Primorske novice
Branka Kljun, Radio koper
Da je bila posebno uspešna že kot učenka, dijakinja in študentka, pričajo številne nagrade, priznanja in plakete, ki jih hrani v svoji zbirki. Med njimi so tudi prve nagrade z državnega tekmovanja Temsig, mednarodnega tekmovanja Svirel in nekaterih drugih. Taja Tuljak je ponosna zlasti na študentsko Prešernovo nagrado, ki jo je prejela ob koncu študija pri profesorju Dušanu Kranjcu na ljubljanski Akademiji za glasbo.
»Proti koncu študija se mi je pogosto porajalo vprašanje, kaj bom zdaj s to pozavno, nekako nisem našla pravega smisla v njej... Pa sem na spletu zasledila ta čudoviti vir, zazdelo se mi je, da bi bila glasbena terapija prava izbira zame. Izbirala sem med več možnostmi, šola v Padovi pa je imela po moji presoji najboljši program,« pojasnjuje odločitev, da se posveti glasbeni terapiji.
Diplomsko nalogo je zagovarjala pred strokovnjaki z različnih področij, psihiatrije, psihologije, pedagogike, glasbe ... in to na Univerzi v Bruslju, ki je matična ustanova šole v Padovi. »Z nalogo, naslov katere bi v slovenščino lahko prevedli kot 'Glasbena terapija kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ter kot dejavnost za optimalen razvoj otrok s posebnimi potrebami v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah', sem očitno pritegnila pozornost italijanskih strokovnjakov, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili moji poglobljeni razpravi na temo našega šolstva za otroke s posebnimi potrebami in o učinkovitosti glasbene terapije na tem področju,« pripoveduje Taja in dodaja, da jo to področje zdaj najbolj zanima. Trenutno poučuje pozavno na Glasbeni šoli v Logatcu, kot glasbena terapevtka pa sodeluje z nekaterimi šolskimi zavodi, med njimi s Centrom za korekcijo sluha in govora Portorož.
In kaj je pravzaprav muzikoterapija oziroma glasbena terapija? »To je terapevtski proces, ki se poslužuje glasbe kot glavnega sredstva. Da ne bo pomote: glasbena terapija ne zdravi na način, kot ga predpisuje zahodna medicina, glasbena terapija pomaga prebroditi bolezen na čustveni ravni in izboljšati fizično stanje človeka. Terapevt mora seveda pristopati strokovno, s svojim znanjem prepoznati problem in oblikovati primeren program. Pacientu, če mu lahko tako rečemo, lahko ponudi glasbo v poslušanje, kar imenujemo pasivna glasbena terapija, ali pa v izvajanje, temu pravimo aktivna glasbena terapija,« odgovarja in opozarja, da velja biti s pridevnikom zdravilen previden. »Zdravljenje je velika beseda. Velikokrat, denimo slišimo, da je Mozartova glasba zdravilna. Težko bi rekli, da katerakoli glasba zdravi, vsaj ne v smislu, kot ga pojmuje zahodna medicina. Izhajajmo iz dejstva, da Mozart ni pisal glasbe z namenom, da bi zdravila. Znanstveniki pa so prek raziskav prišli do sklepa, da je v nekaterih primerih njegova glasba učinkovala na ljudi pozitivno. Poznejše raziskave so pokazale, da pozitivno na nas lahko vpliva vsaka glasba, če se seveda ob njej počutimo prijetno, lepo ali pomirjeno.«
Taja se zaveda, da ta terapevtska veja v našem prostoru še ni tako znana in razširjena kot v tujini. Na vprašanje, kako bo prispevala, da bo glasbena terapija postala med ljudmi bolj razširjena in iskana, odgovarja: »Moja diplomska naloga je dobra teoretična osnova za glasbeno-terapevtsko delo z otroki s posebnimi potrebami. Čakam na prevod, da bi to besedilo lahko postalo teoretična osnova za delo s temi otroki tudi pri nas - morda v obliki učbenika ali priročnika. Vsekakor bom za zdaj delovala na šolskem področju, kar pa nikakor ne pomeni, da me ostala področja, recimo delo s starejšimi ali paliativa, ne zanimajo.«
Prepričana je, da se bo glas širil z dobro prakso, s tem pa se bo povečalo tudi zanimanje za to vrsto terapije: »Ne smemo pozabiti, da gre za glasbo, ki je univerzalno sredstvo. Razumejo, slišijo ali občutijo jo vsi ljudje, celo gluhi, glasba je prilagodljiva, ni vezana na določeno kulturo ali religijo in niti na sposobnosti posameznika. Glasbo lahko posluša ali pa izvaja prav vsakdo.«
Branka Kljun, Radio koper
Da je bila posebno uspešna že kot učenka, dijakinja in študentka, pričajo številne nagrade, priznanja in plakete, ki jih hrani v svoji zbirki. Med njimi so tudi prve nagrade z državnega tekmovanja Temsig, mednarodnega tekmovanja Svirel in nekaterih drugih. Taja Tuljak je ponosna zlasti na študentsko Prešernovo nagrado, ki jo je prejela ob koncu študija pri profesorju Dušanu Kranjcu na ljubljanski Akademiji za glasbo.
»Proti koncu študija se mi je pogosto porajalo vprašanje, kaj bom zdaj s to pozavno, nekako nisem našla pravega smisla v njej... Pa sem na spletu zasledila ta čudoviti vir, zazdelo se mi je, da bi bila glasbena terapija prava izbira zame. Izbirala sem med več možnostmi, šola v Padovi pa je imela po moji presoji najboljši program,« pojasnjuje odločitev, da se posveti glasbeni terapiji.
Diplomsko nalogo je zagovarjala pred strokovnjaki z različnih področij, psihiatrije, psihologije, pedagogike, glasbe ... in to na Univerzi v Bruslju, ki je matična ustanova šole v Padovi. »Z nalogo, naslov katere bi v slovenščino lahko prevedli kot 'Glasbena terapija kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ter kot dejavnost za optimalen razvoj otrok s posebnimi potrebami v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah', sem očitno pritegnila pozornost italijanskih strokovnjakov, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili moji poglobljeni razpravi na temo našega šolstva za otroke s posebnimi potrebami in o učinkovitosti glasbene terapije na tem področju,« pripoveduje Taja in dodaja, da jo to področje zdaj najbolj zanima. Trenutno poučuje pozavno na Glasbeni šoli v Logatcu, kot glasbena terapevtka pa sodeluje z nekaterimi šolskimi zavodi, med njimi s Centrom za korekcijo sluha in govora Portorož.
In kaj je pravzaprav muzikoterapija oziroma glasbena terapija? »To je terapevtski proces, ki se poslužuje glasbe kot glavnega sredstva. Da ne bo pomote: glasbena terapija ne zdravi na način, kot ga predpisuje zahodna medicina, glasbena terapija pomaga prebroditi bolezen na čustveni ravni in izboljšati fizično stanje človeka. Terapevt mora seveda pristopati strokovno, s svojim znanjem prepoznati problem in oblikovati primeren program. Pacientu, če mu lahko tako rečemo, lahko ponudi glasbo v poslušanje, kar imenujemo pasivna glasbena terapija, ali pa v izvajanje, temu pravimo aktivna glasbena terapija,« odgovarja in opozarja, da velja biti s pridevnikom zdravilen previden. »Zdravljenje je velika beseda. Velikokrat, denimo slišimo, da je Mozartova glasba zdravilna. Težko bi rekli, da katerakoli glasba zdravi, vsaj ne v smislu, kot ga pojmuje zahodna medicina. Izhajajmo iz dejstva, da Mozart ni pisal glasbe z namenom, da bi zdravila. Znanstveniki pa so prek raziskav prišli do sklepa, da je v nekaterih primerih njegova glasba učinkovala na ljudi pozitivno. Poznejše raziskave so pokazale, da pozitivno na nas lahko vpliva vsaka glasba, če se seveda ob njej počutimo prijetno, lepo ali pomirjeno.«
Taja se zaveda, da ta terapevtska veja v našem prostoru še ni tako znana in razširjena kot v tujini. Na vprašanje, kako bo prispevala, da bo glasbena terapija postala med ljudmi bolj razširjena in iskana, odgovarja: »Moja diplomska naloga je dobra teoretična osnova za glasbeno-terapevtsko delo z otroki s posebnimi potrebami. Čakam na prevod, da bi to besedilo lahko postalo teoretična osnova za delo s temi otroki tudi pri nas - morda v obliki učbenika ali priročnika. Vsekakor bom za zdaj delovala na šolskem področju, kar pa nikakor ne pomeni, da me ostala področja, recimo delo s starejšimi ali paliativa, ne zanimajo.«
Prepričana je, da se bo glas širil z dobro prakso, s tem pa se bo povečalo tudi zanimanje za to vrsto terapije: »Ne smemo pozabiti, da gre za glasbo, ki je univerzalno sredstvo. Razumejo, slišijo ali občutijo jo vsi ljudje, celo gluhi, glasba je prilagodljiva, ni vezana na določeno kulturo ali religijo in niti na sposobnosti posameznika. Glasbo lahko posluša ali pa izvaja prav vsakdo.«