Novice, članki in odmevi ...
V OTROKU ZBUDITI, KER JE PRIROJENO
Primorske novice
Tekst: Branka Kljun, Radio Koper
Foto: Žan Kafol
Po končani nižji glasbeni šoli v Postojni in umetniški gimnaziji v Kopru se je na pobudo prof. Ambroža Čopija vpisala na oddelek glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, ker pa se je že v gimnazijskem obdobju preizkusila v komponiranju, je želela poglobiti tudi to znanje. Prva njena diploma je bila prav iz kompozicije.
V tem času pa je na eni od hospitacij spoznala učiteljico, ki je otroke učila po tako imenovani Willemsovi metodi in se hipu zaljubila v to metodo, s katero, pravi, “poskušaš v otroku zbuditi, kar ima prirojenega, in sicer tako, da mu zagotoviš aktivno okolje in izvabiš vse, kar je v njem glasbenega”. V vsakem otroku je nekaj tega, poudarja. To se seveda ne zgodi kar čez noč, tudi učitelj mora veliko postoriti, se usposobiti ne samo pedagoško, ampak tudi psihološko, da se vsakemu otroku lahko približa na primeren način.
Otroci, ki zaključijo te vrste šolanje, so, pravi Ana, zelo odprti, dojemljivi za vse vrste glasbe, dobro opazujejo, so uspešni tudi pri drugih dejavnostih in pri pouku, njihova estetika se izboljša, bolj verjamejo vase, zaupajo svojim sposobnostim, napredujejo ne le glasbeno ampak tudi osebnostno. Kljub velikim prednostim tega izobraževanja pa se je Ana odločila, da bo zaključila tudi študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, saj bo tako dobila formalno priznano izobrazbo in s tem možnost, da opravi tudi strokovni izpit za učitelja glasbe; tega ji zasebna ustanova, kot je Edgar Willems, žal ne more zagotoviti, pa čeprav se je že izkazala pred mednarodno komisijo na simpoziju v Rimu.
Drugo poglavje v Aninem življenju je kompozicija. Njen skladateljski opus obsega večinoma dela za pevske zbore, saj se je na vokalno glasbo z leti posebej navezala. Pela je v Gimnazijskem zboru, ki je izvedel njeno prvo skladbo, pa v APZ UP in mešanem zboru Obala v Kopru, pozneje še v ljubljanskem APZ Tone Tomšič, komornem zboru Krog ... Tako ji je zborovska pesem posebej prirasla k srcu. Svoja dela - večinoma priredbe ljudskih pesmi - je posvetila vrsti zborov, med njimi tudi PAZ Vinko Vodopivec, ki je njeno skladbo Midva sva snoč' pri drugi b'la izvedel pred dvema letoma na svečanem koncertu ob svoji 60-letnici v Novi Gorici. Zdaj tudi sama vodi kar tri pevske zbore, Mešani pevski zbor Varda iz Orehka, otroški zbor v istem kraju, pred dobrim letom pa je sprejela še vodenje Mešanega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, v katerem prepevajo mladi ljudje. Pravi, da so se prav dobro ujeli, in prepričana je, da bodo lepo napredovali. Najprej jih čaka nastop na reviji Primorska poje, v načrtu pa je tudi gostovanje na Češkem in še nekaj: nova skladba za zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka.
Tekst: Branka Kljun, Radio Koper
Foto: Žan Kafol
Po končani nižji glasbeni šoli v Postojni in umetniški gimnaziji v Kopru se je na pobudo prof. Ambroža Čopija vpisala na oddelek glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, ker pa se je že v gimnazijskem obdobju preizkusila v komponiranju, je želela poglobiti tudi to znanje. Prva njena diploma je bila prav iz kompozicije.
V tem času pa je na eni od hospitacij spoznala učiteljico, ki je otroke učila po tako imenovani Willemsovi metodi in se hipu zaljubila v to metodo, s katero, pravi, “poskušaš v otroku zbuditi, kar ima prirojenega, in sicer tako, da mu zagotoviš aktivno okolje in izvabiš vse, kar je v njem glasbenega”. V vsakem otroku je nekaj tega, poudarja. To se seveda ne zgodi kar čez noč, tudi učitelj mora veliko postoriti, se usposobiti ne samo pedagoško, ampak tudi psihološko, da se vsakemu otroku lahko približa na primeren način.
Otroci, ki zaključijo te vrste šolanje, so, pravi Ana, zelo odprti, dojemljivi za vse vrste glasbe, dobro opazujejo, so uspešni tudi pri drugih dejavnostih in pri pouku, njihova estetika se izboljša, bolj verjamejo vase, zaupajo svojim sposobnostim, napredujejo ne le glasbeno ampak tudi osebnostno. Kljub velikim prednostim tega izobraževanja pa se je Ana odločila, da bo zaključila tudi študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, saj bo tako dobila formalno priznano izobrazbo in s tem možnost, da opravi tudi strokovni izpit za učitelja glasbe; tega ji zasebna ustanova, kot je Edgar Willems, žal ne more zagotoviti, pa čeprav se je že izkazala pred mednarodno komisijo na simpoziju v Rimu.
Drugo poglavje v Aninem življenju je kompozicija. Njen skladateljski opus obsega večinoma dela za pevske zbore, saj se je na vokalno glasbo z leti posebej navezala. Pela je v Gimnazijskem zboru, ki je izvedel njeno prvo skladbo, pa v APZ UP in mešanem zboru Obala v Kopru, pozneje še v ljubljanskem APZ Tone Tomšič, komornem zboru Krog ... Tako ji je zborovska pesem posebej prirasla k srcu. Svoja dela - večinoma priredbe ljudskih pesmi - je posvetila vrsti zborov, med njimi tudi PAZ Vinko Vodopivec, ki je njeno skladbo Midva sva snoč' pri drugi b'la izvedel pred dvema letoma na svečanem koncertu ob svoji 60-letnici v Novi Gorici. Zdaj tudi sama vodi kar tri pevske zbore, Mešani pevski zbor Varda iz Orehka, otroški zbor v istem kraju, pred dobrim letom pa je sprejela še vodenje Mešanega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, v katerem prepevajo mladi ljudje. Pravi, da so se prav dobro ujeli, in prepričana je, da bodo lepo napredovali. Najprej jih čaka nastop na reviji Primorska poje, v načrtu pa je tudi gostovanje na Češkem in še nekaj: nova skladba za zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka.