Novice, članki in odmevi ...
OD CARPACCIA DO SODOBNOSTI
Primorske novice
Tekst: Branka Kljun
Malo obletnico bienala je odprl edini slovenski profesionalni zborovski sestav; vodi ga primorska dirigentka Martina Batič. “Na pobudo Društva slovenskih skladateljev prav zdaj pripravljamo program novitet slovenskih avtorjev, ki jih bomo konec novembra izvedli 'doma', v dvorani Slovenske filharmonije. Polovica jih je že nared in te so nam prišle prav, da smo lahko z njimi začeli vaš festival,” pove dirigentka. Med novitetami smo tako slišali zanimive stvaritve Andreja Missona, Tomaža Habeta, Alda Kumarja, Nane Forte, Lojzeta Lebiča ter na Primorskem delujočih skladateljev Fabia Niedra, Ambroža Čopija in Andreja Makorja.
Nova dela so spretno povezovale mojstrovine renesančnega skladatelja Jacobusa Händla Gallusa in ustvarile zanimivo celoto, ki je na ta način obeležila tudi 500-letnico Carpacciove mojstrovine, ki krasi oltar koprske stolnice. Pri koncertu, ki je svečano začel koprski 5. Mednarodni glasbeni bienale, so namreč združili moči organizatorji bienala, prireditelji različnih dogodkov pod naslovom Carpaccio500 in APZ Univerze na Primorskem, sicer organizator koncertnega niza Simfonic voices. Ta bo do konca leta ponudil še nekaj zborovskih in drugih koncertnih dogodkov, najaktualnejši ta hip pa je program koprskega bienala, ki se odvija predvsem v dvorani Glasbene šole in v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška. Tema letošnje prireditve pa je “norost”: organizatorji in z njimi koncertanti se sprašujejo, kaj je pravzaprav normalno in kaj noro, kdo je bil bolj nor, Mozart ali Boulez, v programih se namreč srečujejo vsa stilna obdobja; ob sodobnih delih tudi renesansa, klasicizem, barok in romantika.
Tudi drevi bo v dvorani koprske Glasbene šole zazvenela stara in nova glasba, prva na lutnji Pier Paola Ciurlie, druga na električni kitari Izolana Primoža Sukuča, ki se je v Darmstadtu v Nemčiji in v belgijskem Gentu specializiral za izvajanje sodobne glasbe. Zadnja dva dneva bo festival gostil mlade glasbenike, v petek dijake koprske umetniške gimnazije, ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet ter graškega Konservatorija Johann Joseph Fux, v soboto pa ga bosta sklenili še dve skupini mladih: Dekliški zbor GŠ Koper pod vodstvom Maje Cilenšek in slovenski ansambel Neofonia z gostom, nemško-angleškim vokalistom, Carlom Rosmanom. “Norost” je tudi tema likovnega dela bienala; v atriju koprske gimnazije in preddverju Pokrajinskega muzeja so razstavljena dela, ki so jih nagradili na 7. mednarodnem slikarskem ekstemporu.
Tekst: Branka Kljun
Malo obletnico bienala je odprl edini slovenski profesionalni zborovski sestav; vodi ga primorska dirigentka Martina Batič. “Na pobudo Društva slovenskih skladateljev prav zdaj pripravljamo program novitet slovenskih avtorjev, ki jih bomo konec novembra izvedli 'doma', v dvorani Slovenske filharmonije. Polovica jih je že nared in te so nam prišle prav, da smo lahko z njimi začeli vaš festival,” pove dirigentka. Med novitetami smo tako slišali zanimive stvaritve Andreja Missona, Tomaža Habeta, Alda Kumarja, Nane Forte, Lojzeta Lebiča ter na Primorskem delujočih skladateljev Fabia Niedra, Ambroža Čopija in Andreja Makorja.
Nova dela so spretno povezovale mojstrovine renesančnega skladatelja Jacobusa Händla Gallusa in ustvarile zanimivo celoto, ki je na ta način obeležila tudi 500-letnico Carpacciove mojstrovine, ki krasi oltar koprske stolnice. Pri koncertu, ki je svečano začel koprski 5. Mednarodni glasbeni bienale, so namreč združili moči organizatorji bienala, prireditelji različnih dogodkov pod naslovom Carpaccio500 in APZ Univerze na Primorskem, sicer organizator koncertnega niza Simfonic voices. Ta bo do konca leta ponudil še nekaj zborovskih in drugih koncertnih dogodkov, najaktualnejši ta hip pa je program koprskega bienala, ki se odvija predvsem v dvorani Glasbene šole in v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška. Tema letošnje prireditve pa je “norost”: organizatorji in z njimi koncertanti se sprašujejo, kaj je pravzaprav normalno in kaj noro, kdo je bil bolj nor, Mozart ali Boulez, v programih se namreč srečujejo vsa stilna obdobja; ob sodobnih delih tudi renesansa, klasicizem, barok in romantika.
Tudi drevi bo v dvorani koprske Glasbene šole zazvenela stara in nova glasba, prva na lutnji Pier Paola Ciurlie, druga na električni kitari Izolana Primoža Sukuča, ki se je v Darmstadtu v Nemčiji in v belgijskem Gentu specializiral za izvajanje sodobne glasbe. Zadnja dva dneva bo festival gostil mlade glasbenike, v petek dijake koprske umetniške gimnazije, ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet ter graškega Konservatorija Johann Joseph Fux, v soboto pa ga bosta sklenili še dve skupini mladih: Dekliški zbor GŠ Koper pod vodstvom Maje Cilenšek in slovenski ansambel Neofonia z gostom, nemško-angleškim vokalistom, Carlom Rosmanom. “Norost” je tudi tema likovnega dela bienala; v atriju koprske gimnazije in preddverju Pokrajinskega muzeja so razstavljena dela, ki so jih nagradili na 7. mednarodnem slikarskem ekstemporu.