Novice, članki in odmevi ...

Melodični, povezani in dramaturško napeti
Leto 2018/2019  |  08.12.2018  |  Videno: 361304  |  A+ | a-
Primorske novice
Tekst: Metka Sulič
Foto: Matej Vidmar

Na tretjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica se je s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki v tej sezoni praznuje 25-letnico delovanja, predstavila Nika Toškan, obetavna mlada violinistka iz Kubeda. 

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je reden gost Kulturnega doma Nova Gorica, saj podpira iniciativo sodelovanja z mladimi nadarjenimi glasbeniki s Primorskega. 

Ponedeljkov koncert se je začel z novo skladbo Zgodbe s slik, ki jo je Leon Firšt posvetil orkestru in jo premierno izvedel na odprtju cikla Sozvočje svetov v Narodni galeriji, s katero zasedba sodeluje že 18 let. Firštovo delo, ki je razgibano, zvočno dinamično in ritmično poudarjeno, uprizarja podobe s platen v Narodni galeriji. 

Sledilo je redko slišano delo, Koncert za violino in godalni orkester v d-molu, ki ga je Felix Mendelssohn-Bartholdy napisal pri 13 letih in na katero orkester vežejo lepi spomini z začetka delovanja. S tem delom se je kot solistka predstavila violinistka Nika Toškan, ki sedaj obiskuje 3. letnik na Kraljevem konservatoriju v Amsterdamu in s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje že od leta 2014. Takrat je nanjo opozoril nekdanji mentor z Umetniške gimnazije Koper Bogomir Petrač. Z violino se je prvič srečala pri treh letih in pol, do šestega leta pa je glasbo spoznavala prek metode Suzuki. Med šolanjem na Glasbeni šoli in Umetniški gimnaziji v Kopru je v Portogruaru redno obiskovala lekcije pri mednarodno priznanem violinistu Ilyi Grubertu, ki je nato postal njen profesor v Amsterdamu. 

Nika Toškan je v Novi Gorici pokazala izreden občutek za melodičnost, ki z naravno preprostostjo ustvarja globoko kontrastnost v zvočni teksturi skladbe. V interpretacijo skladbe se je poglobila in jo osvojila tako tehnično kakor tudi v njeni preprosti in elegantni filozofiji. Izrazito je frazirala, tako da je bil njen nastop prepričljiv in suveren. Orkester jo je podpiral v perspektivi njene interpretacije. Skupaj sta ustvarjala dramaturško napetost. Med njima se je vzpostavila posebna vez zaupnosti in vzajemnosti, da je klasicistično zasnovan Mendelssohnov Koncert za violino in godala zazvenel z bohotno romantičnostjo.

Za zaključek koncerta je orkester zaigral še nepogrešljivo Serenado Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je to poletje po dolgem času spet oživil in zato tudi ponovno vključil v programe svojega jubilejnega leta. Romantično umetnino iz železnega repertoarja za godala je orkester izvedel z žarom, ljubeznijo in dobro uigrano, tako kot tudi sicer Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pristopa k izvedbam vseh svojih koncertov.