Novice, članki in odmevi ...
Sanja o Chopinu in Carnegie Hallu v New Yorku
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Andraž Gombač
17-letni pianist Andrey Ilienko je dijak tretjega letnika umetniške gimnazije v Kopru. Rojen je bil v Moskvi, njegova družina pa prihaja iz Ukrajine.V Slovenijo so se preselili leta 2005 in takoj naslednje leto se je Andrey začel glasbeno šolati na izolski podružnici Glasbene šole Koper.
V osmih letih klavirskega izobraževanja je Andrey Ilienko sodeloval na več regijskih, enem državnem in nekaj mednarodnih tekmovanjih. Leta 2014 se je vpisal na umetniško gimnazijo, v lanskem šolskem letu pa dosegel pomembne tekmovalne uspehe. Izstopa absolutna prva nagrada z vsemi možnimi točkami (100) na mednarodnem tekmovanju Giovani Talenti v Gorici.
Ko je kot štiriletni deček s starši, vrhunskima jadralcema, prišel v Izolo, se ni počutil tuje. Morje, klima in številni prijatelji, s katerimi je hitro začel govoriti slovensko, so mu takoj vzbudili občutek domačnosti in varnosti. In tedaj je v družino prišel tudi klavir, sicer podarjen njegovi mami, ki se je tudi nekoč učila igrati, a mu je največ pozornosti posvečal prav mali Andrey. Zato so ga starši takoj vpisali v glasbeno šolo, kjer je ob učiteljici Nini Molina zaključil program nižje šole. Srednje glasbeno izobraževanje je začel pod mentorstvom prof. Denysa Masliuka, ki ga je leta 2017 zamenjala prof. Selma Chicco Hajdin. Z njo se še danes poglablja v nove in nove partiture, koncertne pa tudi tekmovalne sporede in žanje uspehe.
V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Tokratna istoimenska rubrika v oddaji Glasbeni abonma bo drevi ob 20. uri posvečena mlademu pianistu Andreyu Ilienku, ki ga boste lahko ob pogovoru slišali še v izvedbi štirih skladb Skrjabina, Bacha in Rahmaninova.
A ni bilo vselej lahko, začetniško veselje se je po treh letih sprevrglo v “tlako”, prisilno vadenje, ki ni bilo vselej prijetno … Zato je danes hvaležen mami, ki ga je spodbujala. Ni mu žal, saj ve, da ga bo glasba spremljala vse življenje. Želi si, da bi postala njegov poklic. Danes veliko več ve, veliko več razume, o glasbi razmišlja, jo posluša, predvsem klasiko. Obdobje, ko ga je bolj zanimal rock, je že za njim. Zdaj ga zelo zanimata tudi solfeggio in glasbena teorija, predmeta, ki sta sicer med učenci glasbenih šol najmanj priljubljena. Njemu pa poglabljanje v teorijo omogoča boljše razumevanje partitur, kar posledično vodi v bolj suverene, prepričljive interpretacije.
Svoje znanje rad izpopolnjuje tudi na raznih mojstrskih tečajih in poletnih seminarjih priznanih evropskih klavirskih pedagogov. Trenutno se navdušuje nad prof. Milano Chernyavsko, pri kateri bi želel nadaljevati študij po maturi. Ve, da ga do takrat čaka še veliko trdega dela, a njegova profesorica pravi, da je na dobri poti, saj “ga na odru odlikujeta močna energija in karizmatičnost”. Rad sega po zahtevnih pianističnih partiturah, v katerih se kaže tudi njegova virtuozna žilica. To mu pomeni izziv, preizkušanje samega sebe, ki ga je morda podedoval po starših, vrhunskih športnikih. Najraje bi igral Chopina, a bo moral - tako profesorica - “pojesti prej še nekaj polente”.
Večino časa sicer preživi ob klavirju, a mu ga dovolj ostane tudi za kak film ali knjigo, za druženje s prijatelji, pa tudi za ljubezen … Družabnost, komunikativnost in odprtost so odlike, zaradi katerih je priljubljen tudi med prijatelji, ki ga, čeprav raje poslušajo rock, odkrito podpirajo na njegovi glasbeni poti. Marca letos bodo navijali zanj, ko se bo udeležil državnega tekmovanja Temsig.
Ko bo slaven, pa ga bodo z veseljem šli poslušat tudi v newyorško dvorano Carnegie Hall - o kateri Andrey Ilienko sanja že danes.