Novice, članki in odmevi ...
Barva klavirskega tona se na spletu spremeni
Delo
Tekst: Aleš Stergar
Foto: SHUTTERSTOCK in Jože Suhadolnik
Delo na daljavo je uspelo, ni pa za glasbene šole, ki leto zaključujejo brez izpitov in javnih nastopov, dolgoročna rešitev.
Po natančno dveh mesecih, ko so muzicirali v domačem okolju, so se tudi mladi glasbeniki in njihovi pedagogi vrnili v glasbene šole, večina 18. maja k pouku instrumentov in nekoliko kasneje še k skupinskemu pouku, kjer povsod, kljub nekaterim oviram, upoštevajo priporočila. V teh junijskih dneh sicer ni običajnih izpitov – in jih v tem šolskem letu sploh ne bo – je pa v polnem zamahu (pogosto elektronski) vpis za prihodnje šolsko leto. Za vpis je praviloma precej večje zanimanje, kot pa so zmogljivosti javnih in zasebnih glasbenih šol z javno potrjenim programom.
Ravnateljice in ravnatelji glasbenih šol tako pojasnjujejo, da je osnovno glasbeno izobraževanje, tako individualno kot skupinsko – vključno z vajami orkestrov, komorne igre in pevskih zborov – potekalo na daljavo ter da so z odzivom učencev in podporo staršev zelo zadovoljni. Vendar pa šolanje na daljavo na glasbenem področju nikakor ne more nadomestiti pouka v učilnicah, ampak je le nadomestek takrat, ko pouk v živo ni mogoč. Drago Arko, ravnatelj Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava, pravi, da so se že teden dni pred karanteno organizirali za poučevanje pouka na daljavo. Ocenjuje, da jim je delo na daljavo uspelo, saj so se v prihodnje šolsko leto vpisali praktično vsi stari učenci.
Med šolanjem na daljavo so bili otroci večkrat na teden v stiku z učitelji, delo pa je bilo razporejeno drugače kot v učilnici. Pogosti so bili tudi skupinski nastopi na daljavo ali celo (zmontirani) orkestrski izdelek, čeprav je vsakdo posnel svoj del sam doma, pojasnjuje Saša Potisk, ravnatelj Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik. Hkrati dodaja, da imajo nadpovprečno veliko število kandidatov za nadaljevanje šolanja na srednji ali akademski stopnji, ki so svojo odločitev sprejeli prav v času dela na daljavo. Predvideva, da so utemeljena razmišljanja, da so imeli mladi glasbeniki med epidemijo več časa in miru za premislek ter poglobljeno delo z inštrumenti.
Pouk na daljavo le za krajši čas
Čas dela na daljavo ni bil izgubljen. Nasprotno, prinesel je nekaj novih vpogledov in možnosti pri pouku, je pa vendarle res, da je primeren samo za krajše obdobje, in nikakor ne za, denimo, celotno šolsko leto, pravi Potisk. »Srečo smo imeli tudi s tem, da se je vse skupaj zgodilo marca, in ne jeseni, saj so bili programi že nastavljeni in tudi nove učence smo že poznali, kajti s prvimi razredi na daljavo na začetku ne bi mogli delati. Pri najmlajših je namreč odvisnost kakovosti izvedbe od osebnega stika večja. Vsi smo se veliko naučili in koristno izkoristili čas dela na daljavo. Si pa seveda ne želimo takšnih izrednih razmer na daljši rok. Tudi zato ne, ker je takšno delo precej obsežnejše in psihično bolj naporno tako za učitelje kot za učence in ker ga ni mogoče ustrezno predstaviti na nastopih in izpitih,« ugotavlja Saša Potisk. Nastopi so zdaj na daljavo, se pa večinoma snema ves program kot nadomestilo za končni cilj in zaključni izdelek šolskega leta.
Mateja Tomac Calligaris, ravnateljica Glasbenega centra Edgar Willems, pravi, da je pouk inštrumentov v obdobju zaprtja šole potekal po skypu in prek drugih podobnih aplikacij. Nastope na odrih so zaenkrat nadomestili z nastopi na kanalu YouTube, nauk o glasbi in solfeggio sta se odvijala prek zoom videokonferenc in gradiva v obliki učnih listov in avdio- ter videoposnetkov. Za najmlajše so vsak teden pripravili novo učno uro v obliki videoposnetka, kjer so učiteljice izvajale različne dejavnosti: spodbujale so k poslušanju, petju, ritmičnemu izvajanju. Priložile so tudi posnetke dobre glasbe in otroke vabile h gibanju ob poslušanju, tako kot to počnejo na običajnih glasbenih uricah.
Nič ne more nadomestiti pouka v živo
Vildana Repše, ravnateljica Glasbenega ateljeja Tartini, pa poudarja, da je vse delo na daljavo v marsičem »odvisno od učiteljevega vodenja učenca, učiteljeve zavzetosti in pristne naklonjenosti, razumevanja otroka in njegovih sposobnosti, pa tudi od strukturiranih metodičnih postopkov z jasnim namenom, učnim ciljem, s tenkočutno postopnostjo in nazornostjo ter ljubeznijo do glasbe in otrok.« Takšno delo na daljavo se lahko po njenih besedah najbolje približa rednemu pouku v prostorih šole, v neposredni komunikaciji z učitelji, z izbranimi aktivnostmi, nikakor pa ne more nadomestiti pouka »v živo«.
Učenci so se ob podpori staršev aktivno odzivali na spodbude učiteljev, Vildana Repše pa pravi, da je težko oceniti, ali so vadili še več. Obseg vadbe in učinek je po njenih besedah odvisen tudi od drugih dejavnikov, ne le od tega, da so bili več doma. Opozarja na običajno (pre)zaposlenost otrok s številnimi dejavnostmi, ki je bila med epidemijo zmanjšana, na logistiko, ki za prevoze po Ljubljani zahteva dodaten čas; na običajno odsotnost zaposlenih staršev, ki so bili med epidemijo večinoma doma, kjer so usmerjali delo in učenje doma. Po drugi strani pa opozarja na odsotnost motivacijsko pomembnih in učinkovitih aktivnosti, kot so skupinsko delo v komornih skupinah in orkestrih, pa interni in javni nastopi, tekmovanja, potovanja in podobno.
Z masko se trobente ne da igrati
Po odprtju šol so imeli pri doslednem upoštevanju priporočil in obveznih navodil NIJZ veliko težav. Posebne smernice za glasbene šole so bile namreč objavljene več kot teden dni po odprtju (oziroma 26. maja), in to kljub temu, da je specifičnost poučevanja, denimo pri pihalih, trobilih in petju takšna, da ogroža udeležene pri pouku v primeru prisotnosti virusa, pa tudi pouk z masko ni mogoč, pojasnjuje Saša Potisk. Tudi prostori glasbene šole nimajo enakih normativov kot v osnovni šoli, saj so hodniki ožji, učilnice manjše, tako da ni mogoče zagotoviti zahtevanih medosebnih razdalj.
Aprila so ob dnevu šole Glasbenega ateljeja Tartini na zaprti strani facebooka objavili 132 videoposnetkov, ki so jih pod skrbnim vodenjem učiteljev in podpori staršev pripravili učenci, ter 105 prispevkov za izredno številko šolskega glasila Kar seješ, to boš žel. »Vsako leto skrbno načrtujemo prave kadrovske in prostorske zmogljivosti za vpis nove generacije, saj brez vsakoletnega vpisa novih učencev ni nujne kontinuitete. Tako se teh malih začetnikov vselej veselimo in široko odpiramo vrata v naš svet glasbe, ki poučuje in osrečuje,« pravi Vildana Repše.
Magdalena Međeral, ravnateljica Glasbene šole Franca Šturma, je povedala, da so sprejemne preizkuse pred vpisom novih učencev izvedli v prvem tednu junija. Z odzivom so zadovoljni, tako da glede vpisa ne pričakujejo težav, prav tako pa ne pričakujejo dodatnih kadrovskih in prostorskih omejitev. Drago Arko pojasnjuje, da so pri vpisu pripravili elektronski vpisni list, tako so vpisne liste učenci in njihovi starši lahko oddali od doma. Pouk pa se bo normalno odvijal do 24. junija, ne bo pa ne produkcij ne običajnih izpitov, učence bodo individualno ocenili le njihovi učitelji.
Nastope v živo so v Glasbenem centru Edgar Willems nadomestili z nastopi na spletu, zaključni koncert pa bodo imeli na prostem v Arboretumu Volčji potok