Novice, članki in odmevi ...
Primorski glasbeniki skozi čas in prostor
Mladika, 6-7, leto 2023
Tekst: Franc Križnar
Foto: iz osebnega arhiva
Slovenski glasbenik: organist, pianist, skladatelj, pedagog, publicist in predavatelj Bojan Glavina
Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod …
Umetnika in pedagoga Bojana Glavino je v letošnjem letu zaznamovala osrednja slovenska nacionalna nagrada Frana Gerbiča (5. apr. 2023)veza slovenskih glasbenih šol. Dobil jo je »za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja«. Bojan Glavina (rojen 6. decembra 1961 v Postojni) glasbeno pooseblja zadnjih nekaj manj kot 40 let južni del Primorske na slovenski strani meje: od Ilirske Bistrice prek Reke in Ljubljane do današnjih Sečovelj oz. CGV Koper – podružnice Piran. Glavina izhaja iz glasbene družine. Po domači glasbeni šoli v Ilirski Bistrici se je šolal na SGŠ Ivana Matetića Ronjgova na Reki. Leta 1984 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo iz orgel pri Hubertu Bergantu, leta 1997 je absolviral dveletno šolo za klavirske pedagoge, ki jo vodi sloviti klavirski pedagog, Azerbajdžanec Sijavuš Gadžijev v Gorici, in leta 2009 diplomiral še iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Marku Mihevcu.
Glavina deluje poklicno kot klavirski pedagog na piranski podružnici GŠ Koper, je član Tria Julius, ustanovni član in eden najbolj aktivnih v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTI, med letoma 1999-2005 je bil urednik glasila Zveze primorskih glasbenih šol, glasbene revije Primorska sozvočja, od leta 2002 je član stanovskega, cehovskega Društva slovenskih skladateljev. povsod je zelo aktiven in bolj ali manj trajno prisoten v številnih akcijah enih, drugih in tretjih. Za vse to je dobil številne nagrade in priznanja doma in v tujini, rako da je omenjena in zadnja Gerbičeva nagrada zgolj »vrh ledene gore«. Njegov opus obsega številna orkestralna dela, opero in balet, zborovsko glasbo in vokalno inštrumentalna dela.
Glavina je najbolj plodovit na področju komorne in solistične glasbe, pomembno mesto pa zavzemajo tudi klavirska glasba (vse od didaktične pa do klavirske glasbe 4-ročno, za dva klavirja) in orgelska dela. Nadalje je Glavinov opus bogat na področju številnih priredb in spremljav. Veliko snema in nastopa. Za seboj ima zelo bogat diskografski opus in opus na področju drugih medijev, med več kot dvajsetimi različnimi ploščami (doma in v tujini) je sedem avtorskih. Tu pa so še natisi Glavinovih skladb pri Društvu slovenskih skladateljev. Pri tem društvu sta izšla dva njegova avtorska CD-ja: Zvočne pokrajine z izbranimi komornimi skladbami (20120in 2019) ter Album fragmentov (tudi komorne skladbe, 2017). V tisku ima za seboj 62 samostojnih in 24 skupnih zbirk skladb. Iz seznama skladb, kataloga del skladatelja Bojana Glavine pri tržiški založbi Astrum (2023), je razvidno, da je do tistega trenutka Glavina ustvaril in izdal prek 600 del. Med drugim je bil tudi večkrat član strokovnih žirij in tekmovanj. Je zbiratelj in odličen poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, zlasti klavirske. Za pedagoško delo na področju klavirske pedagogike (didaktike in metodike) pa je posredno prek svojih učencev prejel okoli 140 nagrad in priznanj na domačih in tujih tekmovanjih. Tukaj prednjači Tekmovanje mladih glasbenikov Republiko Slovenije TEMSIG. med nagradami je na prvem mestu študentska Prešernva nagrada UL AG in 1. nagrada med 74 skladatelji svetovnega formata na tekmovanju v Albenghi v Italiji (2021). O njegovi izjemni sledi lahko pišemo prav na področju glasbenega šolstva.
Njegov glasbeni ustvarjalni opus zaznamujejo neposredni glasbeni jezik, iskrenost in zanimivost glasbenih idej, subtilnost in občutljivost za otrokov svet domišljije in čustev, kadar gre za glasbo za mlade. Njegovo »… humorno naravnanost, dokaj prozorne harmonije in inventivne melodije-pesmi …« sem ocenil tudi sam kot kritik v Primorskih novicah (17. 2. 2023, str. 8). V seznamu številnih tekmovanj so Glavinove skladbe pristale med obveznimi tekmovalnimi deli. Zaradi kvaliteti in popularnosti je njegov skladateljski opus redno prisoten tudi na mednarodni glasbeni sceni. Anglija, avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Finska, Hrvaška, Kitajska, Italija, Litva, Madžarska, makedonija, Portugalska, Slovaška, Srbija, Španija, ZDA idr.
Tekst: Franc Križnar
Foto: iz osebnega arhiva
Slovenski glasbenik: organist, pianist, skladatelj, pedagog, publicist in predavatelj Bojan Glavina
Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod …
Umetnika in pedagoga Bojana Glavino je v letošnjem letu zaznamovala osrednja slovenska nacionalna nagrada Frana Gerbiča (5. apr. 2023)veza slovenskih glasbenih šol. Dobil jo je »za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja«. Bojan Glavina (rojen 6. decembra 1961 v Postojni) glasbeno pooseblja zadnjih nekaj manj kot 40 let južni del Primorske na slovenski strani meje: od Ilirske Bistrice prek Reke in Ljubljane do današnjih Sečovelj oz. CGV Koper – podružnice Piran. Glavina izhaja iz glasbene družine. Po domači glasbeni šoli v Ilirski Bistrici se je šolal na SGŠ Ivana Matetića Ronjgova na Reki. Leta 1984 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo iz orgel pri Hubertu Bergantu, leta 1997 je absolviral dveletno šolo za klavirske pedagoge, ki jo vodi sloviti klavirski pedagog, Azerbajdžanec Sijavuš Gadžijev v Gorici, in leta 2009 diplomiral še iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Marku Mihevcu.
Glavina deluje poklicno kot klavirski pedagog na piranski podružnici GŠ Koper, je član Tria Julius, ustanovni član in eden najbolj aktivnih v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTI, med letoma 1999-2005 je bil urednik glasila Zveze primorskih glasbenih šol, glasbene revije Primorska sozvočja, od leta 2002 je član stanovskega, cehovskega Društva slovenskih skladateljev. povsod je zelo aktiven in bolj ali manj trajno prisoten v številnih akcijah enih, drugih in tretjih. Za vse to je dobil številne nagrade in priznanja doma in v tujini, rako da je omenjena in zadnja Gerbičeva nagrada zgolj »vrh ledene gore«. Njegov opus obsega številna orkestralna dela, opero in balet, zborovsko glasbo in vokalno inštrumentalna dela.
Glavina je najbolj plodovit na področju komorne in solistične glasbe, pomembno mesto pa zavzemajo tudi klavirska glasba (vse od didaktične pa do klavirske glasbe 4-ročno, za dva klavirja) in orgelska dela. Nadalje je Glavinov opus bogat na področju številnih priredb in spremljav. Veliko snema in nastopa. Za seboj ima zelo bogat diskografski opus in opus na področju drugih medijev, med več kot dvajsetimi različnimi ploščami (doma in v tujini) je sedem avtorskih. Tu pa so še natisi Glavinovih skladb pri Društvu slovenskih skladateljev. Pri tem društvu sta izšla dva njegova avtorska CD-ja: Zvočne pokrajine z izbranimi komornimi skladbami (20120in 2019) ter Album fragmentov (tudi komorne skladbe, 2017). V tisku ima za seboj 62 samostojnih in 24 skupnih zbirk skladb. Iz seznama skladb, kataloga del skladatelja Bojana Glavine pri tržiški založbi Astrum (2023), je razvidno, da je do tistega trenutka Glavina ustvaril in izdal prek 600 del. Med drugim je bil tudi večkrat član strokovnih žirij in tekmovanj. Je zbiratelj in odličen poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, zlasti klavirske. Za pedagoško delo na področju klavirske pedagogike (didaktike in metodike) pa je posredno prek svojih učencev prejel okoli 140 nagrad in priznanj na domačih in tujih tekmovanjih. Tukaj prednjači Tekmovanje mladih glasbenikov Republiko Slovenije TEMSIG. med nagradami je na prvem mestu študentska Prešernva nagrada UL AG in 1. nagrada med 74 skladatelji svetovnega formata na tekmovanju v Albenghi v Italiji (2021). O njegovi izjemni sledi lahko pišemo prav na področju glasbenega šolstva.
Njegov glasbeni ustvarjalni opus zaznamujejo neposredni glasbeni jezik, iskrenost in zanimivost glasbenih idej, subtilnost in občutljivost za otrokov svet domišljije in čustev, kadar gre za glasbo za mlade. Njegovo »… humorno naravnanost, dokaj prozorne harmonije in inventivne melodije-pesmi …« sem ocenil tudi sam kot kritik v Primorskih novicah (17. 2. 2023, str. 8). V seznamu številnih tekmovanj so Glavinove skladbe pristale med obveznimi tekmovalnimi deli. Zaradi kvaliteti in popularnosti je njegov skladateljski opus redno prisoten tudi na mednarodni glasbeni sceni. Anglija, avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Finska, Hrvaška, Kitajska, Italija, Litva, Madžarska, makedonija, Portugalska, Slovaška, Srbija, Španija, ZDA idr.