Novice, članki in odmevi ...
Koper potrebuje glasbeno srce
Megafon.si
Tekst: [u.r.]
Glasbena šola Koper poziva občino k reševanju prostorske stiske
Po tričetrt stoletja delovanja Glasbena šola Koper pod svojim okriljem danes združuje kar tisoč otrok in mladostnikov iz slovenske Istre, od tega jih 516 obiskuje individualni pouk inštrumenta. Ta od leta 1955 poteka v matični stavbi Glasbene šole v Kopru. Osrednja glasbena ustanova se v največjem obalnem mestu in celotni slovenski Istri že leta sooča z vse bolj perečimi prostorskimi težavami, saj prostori v palači Gravisi-Barbabianca že dolgo ne zadoščajo za vse dejavnosti, ki jih Glasbena šola Koper izvaja. Organizacija pouka in nastopov na številnih po mestu razpršenih lokacijah je vse težja in tudi draga, otežuje delo zaposlenim in dostop otrokom ter njihovim staršem. Nekaterih pobud, da bi glasbena šola uvedla učenje novega instrumenta, na primer orgel, v takih razmerah ni mogoče uresničiti. Poznavalci ocenjujejo, da je brez celovite prostorske rešitve razvoj in nadaljnje kakovostno delo tretje največje glasbene šole v državi ogroženo. Približno tretjino časa, ki bi ga lahko namenili delu z mladimi glasbeniki, učitelji porabijo za logistiko – najem prostorov, organizacijo selitve inštrumentov in se morajo ob tem prilagajati razpoložljivosti prostorov, ki jih najemajo.
Zato so oktobra pozvali ustanoviteljico glasbene šole, Mestno občino Koper, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev. Sami, tako ravnatelj Iztok Banik, vidijo možnost širitve v izpraznjeno občinsko stavbo na trgu Brolo, kjer je do nedavnega domovala Upravna enota Koper. Tako bi Glasbena šola Koper ostala v središču mesta v svoji matični palači Gravisi-Barbabianca, hkrati pa dobila ustrezne, dovolj velike dodatne prostore, kjer bodo lahko združene vse njene dejavnosti.
»V teh sedemdesetih letih (od ustanovitve GŠKP, op. a.) se je glasbeno šolstvo zelo razvejalo. Je bistveno več otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, vedno več programov se izvaja, bistveno več orkestrov je in tudi komorne igre. Z leti se je zadeva razširila in razvejala, zato so potrebni novi in tudi večji prostori. Nekatere učilnice so zelo majhne in je zelo težko izvajati pouk – predvsem za neke glasnejše inštrumente, kot je klavir, ki je velik inštrument in da veliko zvokov od sebe, kar se z leti tudi učiteljem pozna na zdravju. Sicer imamo tudi učilnice na Osnovni šoli Koper, kjer je v ta namen bil zgrajen trakt, ki naj bi bil namenjen glasbeni šoli, vendar se tudi na OŠ Koper soočajo s pomanjkanjem prostora in osnovna šola ima seveda prednost,« sklene Iztok Babnik, dolgoletni ravnatelj koprske glasbene šole, in doda tudi, da ne morejo ves dan uporabljati niti tistih prostorov, ki jih še imajo v OŠ Koper, ker bi z glasbo vse do poznih popoldanskih ur motili pouk.
Občino pozivajo, naj v proračun in načrt razvojnih programov za leto 2024 umesti izdelavo projektne naloge oziroma Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za nujno prostorsko širitev Glasbene šole Koper (v višini približno 25.000 evrov). Tako bi lahko leto za tem pristopili k realizaciji te, po njihovi oceni, prepotrebne investicije.
Potrebujejo dodatne prostore za hrambo inštrumentov, učilnice in (koncertno) dvorano. Zaenkrat vse nastope, tako šolske kot razredne, izvajajo v edini razpoložljivi dvorani, ki je zaradi pouka umetniške gimnazije glasbene smeri polno zasedena tudi ob dopoldanskem času. Najbližja dvorana, v kateri lahko izvajajo koncerte orkestrov ali baletne nastope, je v Portorožu (Avditorij). Slednjo, tako kot nekatere druge prostore, najemajo za potrebe izvedbe prireditev, kar je v primerjavi z uporabo lastnih prostorov potratno tako s finančnega kot časovnega vidika. Pogosto morajo najemati koncertne klavirje, ker jih v najetih prostorih ni, ali pa plačevati prevoze klavirjev in drugih večjih glasbenih inštrumentov.
V nasprotju s splošnim prepričanjem se v Glasbeni šoli Koper ne ukvarjajo samo z glasbo. Imajo tudi baletni oddelek s 85 učenkami in dvema učiteljicama. Vsled prostorske stiske vadba poteka v prostorih športne dvorane na Bonifiki. Dnevno »gostujejo« tudi v godbenem domu Pihalnega orkestra Koper, po bližnjih in daljnih osnovnih šolah, na Gimnaziji Koper in raznih začasno najetih prostorih, katerih prilagojenost izvajanju programov glasbenih šol je v najboljšem primeru vprašljiva.
Kljub opisanim razmeram dosegajo solisti, komorni ansambli in orkestri Glasbene šole Koper zavidanja vredne rezultate: v bivši skupni državi na republiških in zveznih tekmovanjih, od osamosvojitve dalje pa na regijskih, državnih in mednarodnih. Dodatno zunanjo potrditev dobrega dela predstavljajo uspešno opravljeni sprejemni izpiti varovancev Glasbene šole Koper na domačih in mednarodnih glasbenih akademijah. Na krilih skladateljskih dosežkov Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka, vse bolj pa tudi Tatjane Jercog, Mateja Bonina, Ambroža Čopija, Bojana Glavine in Andreja Makorja, se širi prepoznavnost koprske glasbene šole tudi po Evropi. V zadnjih letih so sodelovali z različnimi glasbenimi šolami na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Poljskem.
Pomena glasbene šole za širše lokalno okolje se zavedajo v vseh obalnih občinah. Zato so v ob koncu leta 2021 sprejeti skupni kulturni strategiji občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021‒2030 (Kultura.PIKA) zapisali, da želijo kulturo postaviti v središče razvoja Pirana, Izole, Kopra in Ankarana. Tako kot kirurgi za svoje delo in izobraževanje naslednjih generacij kirurgov potrebujejo operacijske dvorane, potrebujejo nadobudni mladi glasbeniki in njihovi učitelji primerno infrastrukturo za izvajanje izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Mestna občina Koper je v Lokalnem programu za kulturo 2019-2023 to posebej poudarila z besedami, da glasbena kultura ne sme biti smatrana kot breme, saj »je visoka dodana vrednost družbi, ki poleg izročila in sporočila, ki ga nosi, gradi socialno mrežo ustvarjalnosti kulture in intelekta. Kultura in kulturni dogodki potrebujejo tudi svojo infrastrukturo, kjer lahko nemoteno delujejo, ustvarjajo in poustvarjajo«.
Iz kabineta župana Mestne občine Koper Aleša Bržana so pretekli teden javnost obvestili, da bodo v letu 2024 zagotovili sredstva za pripravo projektne dokumentacije za reševanje prostorske stiske Glasbene šole Koper ter se pri določanju obsega, vsebin in lokacije posvetovali tudi z Glasbeno šolo Koper.
Tekst: [u.r.]
Glasbena šola Koper poziva občino k reševanju prostorske stiske
Po tričetrt stoletja delovanja Glasbena šola Koper pod svojim okriljem danes združuje kar tisoč otrok in mladostnikov iz slovenske Istre, od tega jih 516 obiskuje individualni pouk inštrumenta. Ta od leta 1955 poteka v matični stavbi Glasbene šole v Kopru. Osrednja glasbena ustanova se v največjem obalnem mestu in celotni slovenski Istri že leta sooča z vse bolj perečimi prostorskimi težavami, saj prostori v palači Gravisi-Barbabianca že dolgo ne zadoščajo za vse dejavnosti, ki jih Glasbena šola Koper izvaja. Organizacija pouka in nastopov na številnih po mestu razpršenih lokacijah je vse težja in tudi draga, otežuje delo zaposlenim in dostop otrokom ter njihovim staršem. Nekaterih pobud, da bi glasbena šola uvedla učenje novega instrumenta, na primer orgel, v takih razmerah ni mogoče uresničiti. Poznavalci ocenjujejo, da je brez celovite prostorske rešitve razvoj in nadaljnje kakovostno delo tretje največje glasbene šole v državi ogroženo. Približno tretjino časa, ki bi ga lahko namenili delu z mladimi glasbeniki, učitelji porabijo za logistiko – najem prostorov, organizacijo selitve inštrumentov in se morajo ob tem prilagajati razpoložljivosti prostorov, ki jih najemajo.
Zato so oktobra pozvali ustanoviteljico glasbene šole, Mestno občino Koper, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev. Sami, tako ravnatelj Iztok Banik, vidijo možnost širitve v izpraznjeno občinsko stavbo na trgu Brolo, kjer je do nedavnega domovala Upravna enota Koper. Tako bi Glasbena šola Koper ostala v središču mesta v svoji matični palači Gravisi-Barbabianca, hkrati pa dobila ustrezne, dovolj velike dodatne prostore, kjer bodo lahko združene vse njene dejavnosti.
»V teh sedemdesetih letih (od ustanovitve GŠKP, op. a.) se je glasbeno šolstvo zelo razvejalo. Je bistveno več otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, vedno več programov se izvaja, bistveno več orkestrov je in tudi komorne igre. Z leti se je zadeva razširila in razvejala, zato so potrebni novi in tudi večji prostori. Nekatere učilnice so zelo majhne in je zelo težko izvajati pouk – predvsem za neke glasnejše inštrumente, kot je klavir, ki je velik inštrument in da veliko zvokov od sebe, kar se z leti tudi učiteljem pozna na zdravju. Sicer imamo tudi učilnice na Osnovni šoli Koper, kjer je v ta namen bil zgrajen trakt, ki naj bi bil namenjen glasbeni šoli, vendar se tudi na OŠ Koper soočajo s pomanjkanjem prostora in osnovna šola ima seveda prednost,« sklene Iztok Babnik, dolgoletni ravnatelj koprske glasbene šole, in doda tudi, da ne morejo ves dan uporabljati niti tistih prostorov, ki jih še imajo v OŠ Koper, ker bi z glasbo vse do poznih popoldanskih ur motili pouk.
Občino pozivajo, naj v proračun in načrt razvojnih programov za leto 2024 umesti izdelavo projektne naloge oziroma Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za nujno prostorsko širitev Glasbene šole Koper (v višini približno 25.000 evrov). Tako bi lahko leto za tem pristopili k realizaciji te, po njihovi oceni, prepotrebne investicije.
Potrebujejo dodatne prostore za hrambo inštrumentov, učilnice in (koncertno) dvorano. Zaenkrat vse nastope, tako šolske kot razredne, izvajajo v edini razpoložljivi dvorani, ki je zaradi pouka umetniške gimnazije glasbene smeri polno zasedena tudi ob dopoldanskem času. Najbližja dvorana, v kateri lahko izvajajo koncerte orkestrov ali baletne nastope, je v Portorožu (Avditorij). Slednjo, tako kot nekatere druge prostore, najemajo za potrebe izvedbe prireditev, kar je v primerjavi z uporabo lastnih prostorov potratno tako s finančnega kot časovnega vidika. Pogosto morajo najemati koncertne klavirje, ker jih v najetih prostorih ni, ali pa plačevati prevoze klavirjev in drugih večjih glasbenih inštrumentov.
V nasprotju s splošnim prepričanjem se v Glasbeni šoli Koper ne ukvarjajo samo z glasbo. Imajo tudi baletni oddelek s 85 učenkami in dvema učiteljicama. Vsled prostorske stiske vadba poteka v prostorih športne dvorane na Bonifiki. Dnevno »gostujejo« tudi v godbenem domu Pihalnega orkestra Koper, po bližnjih in daljnih osnovnih šolah, na Gimnaziji Koper in raznih začasno najetih prostorih, katerih prilagojenost izvajanju programov glasbenih šol je v najboljšem primeru vprašljiva.
Kljub opisanim razmeram dosegajo solisti, komorni ansambli in orkestri Glasbene šole Koper zavidanja vredne rezultate: v bivši skupni državi na republiških in zveznih tekmovanjih, od osamosvojitve dalje pa na regijskih, državnih in mednarodnih. Dodatno zunanjo potrditev dobrega dela predstavljajo uspešno opravljeni sprejemni izpiti varovancev Glasbene šole Koper na domačih in mednarodnih glasbenih akademijah. Na krilih skladateljskih dosežkov Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka, vse bolj pa tudi Tatjane Jercog, Mateja Bonina, Ambroža Čopija, Bojana Glavine in Andreja Makorja, se širi prepoznavnost koprske glasbene šole tudi po Evropi. V zadnjih letih so sodelovali z različnimi glasbenimi šolami na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Poljskem.
Pomena glasbene šole za širše lokalno okolje se zavedajo v vseh obalnih občinah. Zato so v ob koncu leta 2021 sprejeti skupni kulturni strategiji občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021‒2030 (Kultura.PIKA) zapisali, da želijo kulturo postaviti v središče razvoja Pirana, Izole, Kopra in Ankarana. Tako kot kirurgi za svoje delo in izobraževanje naslednjih generacij kirurgov potrebujejo operacijske dvorane, potrebujejo nadobudni mladi glasbeniki in njihovi učitelji primerno infrastrukturo za izvajanje izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Mestna občina Koper je v Lokalnem programu za kulturo 2019-2023 to posebej poudarila z besedami, da glasbena kultura ne sme biti smatrana kot breme, saj »je visoka dodana vrednost družbi, ki poleg izročila in sporočila, ki ga nosi, gradi socialno mrežo ustvarjalnosti kulture in intelekta. Kultura in kulturni dogodki potrebujejo tudi svojo infrastrukturo, kjer lahko nemoteno delujejo, ustvarjajo in poustvarjajo«.
Iz kabineta župana Mestne občine Koper Aleša Bržana so pretekli teden javnost obvestili, da bodo v letu 2024 zagotovili sredstva za pripravo projektne dokumentacije za reševanje prostorske stiske Glasbene šole Koper ter se pri določanju obsega, vsebin in lokacije posvetovali tudi z Glasbeno šolo Koper.