Novice, članki in odmevi ...
Klavirske skladbe Vladimirja Lovca so ponovno oživele
Delo
Tekst: Nataša Čepar
Foto: Mirko Orlač, arhiv NUK
Ob stoti obletnici rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga so izdali in predstavili njegova manj znana zgodnja dela.
Zapis Lovčeve Romantične suite: prva stran prvega stavka (Vivace ma non troppo) FOTO: Arhiv NUK
»Z izdajo nove zbirke klavirskih del Vladimirja Lovca, ki zajema njegova manj znana zgodnja dela, je zdaj natisnjen njegov celotni klavirski opus,« je dejala Helena Filipčič Gardina, producentka projekta zaznamovanja skladateljeve stote obletnice rojstva. Dogajanje, povezano z Lovcem, ki je bil tudi dirigent in dolgoletni ravnatelj koprske glasbene šole, je načrtovano skozi vse leto. V sredo zvečer je občinstvo, zbrano v koprski palači Gravisi-Barbabianca, z bučnim aplavzom pospremilo izvedbo nekaterih njegovih najlepših mladostnih skladb.
Vladimir Lovec (1922–1992) se je kot skladatelj v strokovnih glasbenih krogih uveljavil predvsem kot ustvarjalec komorne glasbe, samospevov ter orkestralnih del. Kot dirigent in glasbeni kritik je pomembno zaznamoval glasbeno kulturo na Primorskem. Bil je pionir glasbenega izobraževanja in koncertne dejavnosti v Istri. Rojen je bil v Mariboru, v mladosti pa se je veliko selil. Po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani – kompozicijo je študiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu, dirigiranje pa pri Danilu Švari – si je na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril dom v Kopru. Bil je eden od prvih glasbenih urednikov na Radiu Koper in za Srečkom Kumarjem trinajst let ravnatelj Glasbene šole Koper, kjer je poučeval tudi po upokojitvi. Po njem se imenuje simfonični orkester koprske glasbene šole in umetniške gimnazije, ki ga je nekoč vodil.
Tekst: Nataša Čepar
Foto: Mirko Orlač, arhiv NUK
Ob stoti obletnici rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga so izdali in predstavili njegova manj znana zgodnja dela.
Zapis Lovčeve Romantične suite: prva stran prvega stavka (Vivace ma non troppo) FOTO: Arhiv NUK
»Z izdajo nove zbirke klavirskih del Vladimirja Lovca, ki zajema njegova manj znana zgodnja dela, je zdaj natisnjen njegov celotni klavirski opus,« je dejala Helena Filipčič Gardina, producentka projekta zaznamovanja skladateljeve stote obletnice rojstva. Dogajanje, povezano z Lovcem, ki je bil tudi dirigent in dolgoletni ravnatelj koprske glasbene šole, je načrtovano skozi vse leto. V sredo zvečer je občinstvo, zbrano v koprski palači Gravisi-Barbabianca, z bučnim aplavzom pospremilo izvedbo nekaterih njegovih najlepših mladostnih skladb.
Vladimir Lovec (1922–1992) se je kot skladatelj v strokovnih glasbenih krogih uveljavil predvsem kot ustvarjalec komorne glasbe, samospevov ter orkestralnih del. Kot dirigent in glasbeni kritik je pomembno zaznamoval glasbeno kulturo na Primorskem. Bil je pionir glasbenega izobraževanja in koncertne dejavnosti v Istri. Rojen je bil v Mariboru, v mladosti pa se je veliko selil. Po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani – kompozicijo je študiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu, dirigiranje pa pri Danilu Švari – si je na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril dom v Kopru. Bil je eden od prvih glasbenih urednikov na Radiu Koper in za Srečkom Kumarjem trinajst let ravnatelj Glasbene šole Koper, kjer je poučeval tudi po upokojitvi. Po njem se imenuje simfonični orkester koprske glasbene šole in umetniške gimnazije, ki ga je nekoč vodil.
Vladimir Lovec (1922–1992) se je kot skladatelj v slovenskih strokovnih glasbenih krogih uveljavil predvsem kot ustvarjalec komorne glasbe, samospevov ter orkestralnih del. FOTO: Arhiv Glasbene šole Koper
Prav Lovčevemu bogatemu pedagoškemu delu je posvečena razstava v avli koprske glasbene šole v beneški palači Gravisi-Barbabianca, ki sta jo pripravili Marija Gombač in Vanja Gregorič. Skladatelj se je zelo rad posvečal poučevanju otrok in je zanje tudi prirejal skladbe. Junija bo sledila razstava o Lovcu kot skladatelju in dirigentu, ki jo bo gostila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, jeseni pa ga bosta avtorici prikazali še kot vsestranskega kulturnika – razstava bo na ogled v koprskem pokrajinskem muzeju.
Dela, ki si zaslužijo predstavitev javnosti
Do zdaj je bila skoraj popolnoma neznana večina njegovega obsežnega klavirskega opusa, ki je shranjen v glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. »Gre za dela, ki si absolutno zaslužijo, da jih predstavimo javnosti. Večina je posvečenih njegovi ženi Zdenki Lovec,« je povedala Helena Filipčič Gardina. V prihodnjih mesecih načrtujejo še tri koncerte v Kopru, ki jih bodo izvedli v Lovčev spomin, junija bo na otvoritvenem koncertu 34. mednarodnega festivala Imago Sloevniae v Ljubljani zazvenel Lovčev Koncert za klavir in orkester, sledili bodo še trije koprski koncerti. Vrhunec praznovanj bo septembra, ko bo prvič koncertno izvedena njegova Koprska simfonija. Dogajanje se bo novembra sklenilo z muzikološkim simpozijem in koncertom cikla Amabile Društva prijateljev glasbe.
Ob skladateljevi stoti obletnici rojstva so iz Nuka sporočili, da so dokončali digitalizacijo vseh njegovih izvirnih del, Društvo slovenskih skladateljev pa je v sodelovanju s Slovenskim glasbenoinformacijskim centrom digitaliziralo tudi Lovčeva natisnjena dela. O njegovem življenju in delu so na koprski glasbeni šoli v sodelovanju s partnerji vzpostavili tudi spletni portal (www.vladmirlovec.si). Radio Slovenija in Radio Koper bosta letos skladatelju posvetila serijo oddaj, predvajali bodo tudi stare in nove studijske ter koncertne posnetke njegove glasbe.
Na sredinem koprskem koncertu je z Lovčevo Balado o delu navdušil Bojan Glavina. FOTO: Mirko Orlač/Glasbena šola Koper
Opus Vladimirja Lovca obsega solistična, komorna in orkestrska dela; približno dvajset klavirskih del je za novo izdajo izbral in uredil skladatelj ter klavirski pedagog Bojan Glavina, ki je dal pobudo za zaznamovanje Lovčeve stote obletnice rojstva. »Njegova klavirska glasba v celoti nudi veliko izraznih možnosti, pripovedi so zanimive, a hkrati pretehtane in zaokrožene. V ospredju so največkrat liričnost, meditativnost, skrivnostnost, pa tudi dramatičnost, nežnost in prisrčnost,« je izpostavil Glavina. V programu sredinega klavirskega koncerta so nastopili Andreja Konjedic (Andante, Suita v D-duru), Nuša Gregorič (Suita št. 2), Nives Pavlič (Romantična suita), na koncu je z Balado o delu poslušalstvo – med katerim sta bila tudi Lovčeva hči Vlasta Lovec Vajda in vnuk Matej Vajda – dokončno razvnel še Glavina.
Človek, ki ni silil v ospredje
»O Vladimirju Lovcu sem v resnici zelo malo vedel. Pričakoval sem slabo berljiv rokopis, kot se večkrat zgodi, a sem naletel na izjemno urejenost in zrelost. Očitno je bilo, da je avtor natanko vedel, kaj hoče povedati, tudi če je bil takrat še samouk in je pravzaprav komaj maturiral,« je omenil notograf Gal Hartman.
Naslovna stran Lovčeve Romantične suite FOTO: Arhiv NUK
»Nikakor ni bil človek, ki bi silil v ospredje, zato je morda v širši slovenski javnosti manj znan. Delno je razlog tudi v tem, da je deloval v Kopru in ne v Ljubljani. Res pa je, da se ni posvečal takratnim modernim trendom in eksperimentiranju, ki so zaznamovali ustvarjanje druge polovice preteklega stoletja,« je pojasnila Lea Hedžet, Lovčeva učenka, sicer pa muzikologinja in glasbena urednica na Radiu Koper.