Novice, članki in odmevi ...
Violinistki Živi Kralj glasba pomeni svobodo
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto. Polona Poženel
Violinistka Živa Kralj, dijakinja koprske umetniške gimnazije, je lani dosegla nekaj opaznih uspehov, najprej na državnem tekmovanju Temsig, potem še z uvrstitvijo v evropski mladinski orkester Concertgebouw v Amsterdamu. Letos pa bo igrala v svetovnem orkestru v Švici.
Živa Kralj, 17-letna mladenka iz Ankarana, prikupna, visoka in sloka dolgolaska z modrim pogledom in širokim nasmehom, nadvse ljubi glasbo. Zanjo jo je že v najrosnejših letih navdušil oče, glasbeni pedagog. Že takrat je najraje pela, in ker se ji je zdelo, da je igranje violine podobno petju, je ob vpisu na glasbeno šolo izbrala violino.
Na izolski podružnici Glasbene šole Koper je prišla v razred prof. Sonje Horvat, s katero sodeluje še danes, ko končuje drugi letnik umetniške gimnazije. Hvaležna ji je za vse znanje, četudi se je ob rednih šolskih urah občasno udeleževala tečajev drugih profesorjev, kot sta Vasilij Meljnikov in Eva Šulić. Lani se je prvič preizkusila na državnem tekmovanju Temsig in prejela srebrno plaketo, kar je ob uvrstitvi na šesto mesto v srednješolski kategoriji po celoletni karanteni kar velik uspeh. Zlasti ker ga je dosegla ob težavnih pripravah, brez pouka v živo, brez nastopov in s tem vaj proti tremi. Je pa kljub temu zelo napredovala. Zato se zdaj pripravlja še na Mednarodno tekmovanje Tartini, ki se ga bo udeležila v začetku junija v Piranu. Zelo dragocena izkušnja je bilo zanjo tudi igranje v evropskem mladinskem orkestru Concertgebouw v Amsterdamu, zato se je tudi letos prijavila na natečaj svetovnega mladinskega orkestra Verbier, ki bo julija muziciral v Švici. Po uspešno opravljeni avdiciji komaj čaka, da se sreča z mladimi glasbeniki z vsega sveta, da bo lahko igrala z njimi, tudi ob slavnih dirigentih in priznanih solistih ...
Všeč ji je spoznavanje različnih kultur, drugačnih ljudi, s katerimi se ob skupnem igranju poveže v eno. “Kadar igram v orkestru, se počutim del neke skupnosti, ki ima za skupni cilj ustvariti nekaj lepega. Biti delček te veličine je res čudovito,” pravi Živa, ki pod vodstvom Žige Cerarja redno igra tudi v šolskem orkestru Vladimir Lovec, s katerim je pred kratkim gostovala v Gradcu, občasno pa še v orkestru Camerata academica, ki združuje koprske srednješolce in študente glasbe. Od njih se lahko ob skupnem muziciranju marsikaj nauči, zato v tem orkestru sodeluje še z večjim veseljem. Rada se uči od starejših kolegic, zato ni nič čudnega, če si je med številnimi vrhunskimi violinisti, ki jih premore svet, za vzornico izbrala le nekoliko starejšo “nekdanjo sošolko” Mašo Stopar, ki trenutno študira violino na londonski akademiji Royal College of Music. Pa ne le zato, ker je izvrstna violinistka, temveč tudi ker je čudovita oseba.
Tudi sama bi rada osebnostno zrasla in bila sprejeta na kako res dobro akademijo, potem pa, če bo le mogoče, v enega od odličnih evropskih orkestrov. Zato se že zdaj vestno pripravlja na sprejemne izpite, kar ji umetniška gimnazija s kakovostnim poukom glasbenih predmetov zagotovo omogoča. Zadovoljna je tudi, da nima preveč splošnih predmetov, saj ji že zdaj primanjkuje časa za branje ali sprehode, saj obožuje literaturo in zelo rada hodi z mamo v naravo, je “tipična slovenska hribolazka”. A na prvem mestu ostaja glasba: “Pomeni mi svobodo, ker v tistem trenutku, ko igram, ne razmišljam o preteklosti ali prihodnosti, ampak preprosto odmislim vse in se prepustim, da me melodija odpelje …”
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto. Polona Poženel
Violinistka Živa Kralj, dijakinja koprske umetniške gimnazije, je lani dosegla nekaj opaznih uspehov, najprej na državnem tekmovanju Temsig, potem še z uvrstitvijo v evropski mladinski orkester Concertgebouw v Amsterdamu. Letos pa bo igrala v svetovnem orkestru v Švici.
Živa Kralj, 17-letna mladenka iz Ankarana, prikupna, visoka in sloka dolgolaska z modrim pogledom in širokim nasmehom, nadvse ljubi glasbo. Zanjo jo je že v najrosnejših letih navdušil oče, glasbeni pedagog. Že takrat je najraje pela, in ker se ji je zdelo, da je igranje violine podobno petju, je ob vpisu na glasbeno šolo izbrala violino.
Na izolski podružnici Glasbene šole Koper je prišla v razred prof. Sonje Horvat, s katero sodeluje še danes, ko končuje drugi letnik umetniške gimnazije. Hvaležna ji je za vse znanje, četudi se je ob rednih šolskih urah občasno udeleževala tečajev drugih profesorjev, kot sta Vasilij Meljnikov in Eva Šulić. Lani se je prvič preizkusila na državnem tekmovanju Temsig in prejela srebrno plaketo, kar je ob uvrstitvi na šesto mesto v srednješolski kategoriji po celoletni karanteni kar velik uspeh. Zlasti ker ga je dosegla ob težavnih pripravah, brez pouka v živo, brez nastopov in s tem vaj proti tremi. Je pa kljub temu zelo napredovala. Zato se zdaj pripravlja še na Mednarodno tekmovanje Tartini, ki se ga bo udeležila v začetku junija v Piranu. Zelo dragocena izkušnja je bilo zanjo tudi igranje v evropskem mladinskem orkestru Concertgebouw v Amsterdamu, zato se je tudi letos prijavila na natečaj svetovnega mladinskega orkestra Verbier, ki bo julija muziciral v Švici. Po uspešno opravljeni avdiciji komaj čaka, da se sreča z mladimi glasbeniki z vsega sveta, da bo lahko igrala z njimi, tudi ob slavnih dirigentih in priznanih solistih ...
Všeč ji je spoznavanje različnih kultur, drugačnih ljudi, s katerimi se ob skupnem igranju poveže v eno. “Kadar igram v orkestru, se počutim del neke skupnosti, ki ima za skupni cilj ustvariti nekaj lepega. Biti delček te veličine je res čudovito,” pravi Živa, ki pod vodstvom Žige Cerarja redno igra tudi v šolskem orkestru Vladimir Lovec, s katerim je pred kratkim gostovala v Gradcu, občasno pa še v orkestru Camerata academica, ki združuje koprske srednješolce in študente glasbe. Od njih se lahko ob skupnem muziciranju marsikaj nauči, zato v tem orkestru sodeluje še z večjim veseljem. Rada se uči od starejših kolegic, zato ni nič čudnega, če si je med številnimi vrhunskimi violinisti, ki jih premore svet, za vzornico izbrala le nekoliko starejšo “nekdanjo sošolko” Mašo Stopar, ki trenutno študira violino na londonski akademiji Royal College of Music. Pa ne le zato, ker je izvrstna violinistka, temveč tudi ker je čudovita oseba.
Tudi sama bi rada osebnostno zrasla in bila sprejeta na kako res dobro akademijo, potem pa, če bo le mogoče, v enega od odličnih evropskih orkestrov. Zato se že zdaj vestno pripravlja na sprejemne izpite, kar ji umetniška gimnazija s kakovostnim poukom glasbenih predmetov zagotovo omogoča. Zadovoljna je tudi, da nima preveč splošnih predmetov, saj ji že zdaj primanjkuje časa za branje ali sprehode, saj obožuje literaturo in zelo rada hodi z mamo v naravo, je “tipična slovenska hribolazka”. A na prvem mestu ostaja glasba: “Pomeni mi svobodo, ker v tistem trenutku, ko igram, ne razmišljam o preteklosti ali prihodnosti, ampak preprosto odmislim vse in se prepustim, da me melodija odpelje …”