Novice, članki in odmevi ...

Njen notranji nasmeh vliva glasbi življenje
Leto 2022/2023  |  02.02.2023  |  Videno: 1769  |  A+ | a-
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: osebni arhiv



Ema Hladnić, 14-letna Pirančanka, že vrsto let dosega izjemne rezultate na klavirskih tekmovanjih, uspešno pa tekmuje tudi v naravoslovju, slovenščini in angleščini. Vseh, tudi najtežjih nalog se loteva z nasmehom in z neizmerno delovno vnemo.

Mlada pianistka iz Pirana, na fotografiji s profesorico Aleksandro Češnjevar Glavina, bo v radijski oddaji pripovedovala tudi o svojih zanimanjih na področju znanosti. Foto: Družinski arhiv

Ema Hladnić, 14-letna Pirančanka, že vrsto let dosega izjemne rezultate na klavirskih tekmovanjih, uspešno pa tekmuje tudi v naravoslovju, slovenščini in angleščini. Vseh, tudi najtežjih nalog se loteva z nasmehom in z neizmerno delovno vnemo.

Pianistka Ema Hladnić, obiskuje deveti razred OŠ Vincenzo Diego de Castro v Piranu in osmi razred klavirja na piranski podružnici Glasbene šole Koper, kjer pod mentorstvom prof. Aleksandre Češnjevar Glavina že od drugega razreda dalje žanje uspehe na najrazličnejših tekmovanjih za mlade glasbenike.
Zato je že pred dvema letoma na svoji šoli prejela zlati violinski ključ, njena učiteljica pa je v obrazložitvi zapisala, da “ … se Ema partitur loteva z veliko delovno vnemo. Glasbi se prepušča z veseljem, s svojim značilnim notranjim nasmehom, ki se razlije prek klavirskih zvokov in obarva njene izvedbe z jasnostjo, radostjo, muzikalnostjo in strastjo.”

Ne preseneča, če na vseh tekmovanjih, tako regijskih kot državnih ali mednarodnih, očara žirijo. V letih pandemije se je preizkusila tudi na spletnih tekmovanjih in na vseh je prejela zlato plaketo, ob tem pa v večini primerov še prvo ali vsaj drugo nagrado. Z velikim veseljem sodeluje tudi v raznih projektih, ki jih, v okviru šole ali izven nje, organizira aktiv pianistov, saj si rada nabira nove izkušnje. Med pomembnejšimi projekti velja omeniti Chopin incognito na EPTI v Ljubljani in predstavitev Klavirskih miniatur Bojana Glavine na Prazniku glasbe v Piranu. Kljub vsemu med svoje najpomembnejše uspehe šteje lanskoletno 2. nagrado in zlato plaketo na državnem tekmovanju Temsig.

V glasbeno šolo se je vpisala, ker so jo k temu spodbudile sošolke. Sprva se je želela učiti violino ali harfo, ker pa te v Piranu niso imeli, je izbrala klavir. Sčasoma ga je vzljubila, danes pa brez njega ne bi mogla več živeti … Čeprav vanj vloži ogromno dela, ji igranje na klavir še vedno predstavlja sprostitev med učenjem za šolo. Tudi v osnovnošolskih predmetih rada tekmuje, tako se lahko pohvali še s srebrnim priznanjem iz kemije, zlatim priznanjem iz angleškega jezika, ki jo najbolj zanima, saj je poleti obiskala Anglijo, in celo z zlatim Cankarjevim priznanjem, čeprav obiskuje osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom. Zanjo se je odločila šele v tretjem razredu, da bi se bolje naučila italijanščine… A to še ni vse, zdaj si želi še učenja japonščine… in seveda upa, da bo kdaj obiskala tudi Japonsko. Sicer pa Ema zelo rada potuje, spoznava nove kulture in predvsem rada bere. Med športi pa najraje izbere smučanje.

Kako si sredi vsega tega zamišlja svojo prihodnost? Na to vprašanje zaenkrat še nima odgovora. Zato je prav zdaj kot devetošolka pred veliko dilemo, ali naj izbere splošno gimnazijo ali umetniško? Ali kar obe v vzporednem glasbenem izobraževanju? Njena tiha želja, da bi postala znanstvenica, postavlja klavir na drugi tir, a le v poklicnem življenju, saj si privatnega brez klavirja ne more več zamišljati. Morda pa bo našla kakšno srednjo pot, med znanostjo in glasbo? Ta mora ostati kot oaza za njeno dušo, “da bo bliže lepoti, miru in harmoniji v življenju nasploh”, pravi njena profesorica, ki ostaja “ključna osebnost” njenega odraščanja in glasbene poti.