Novice, članki in odmevi ...

Njen cilj je širiti ljubezen do kljunaste flavte
Leto 2022/2023  |  02.03.2023  |  Videno: 1551  |  A+ | a-
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet
Foto: Darja Štravs Tisu


Izolanka Ana Birsa Krušec, 22-letna študentka Akademije za glasbo, je s kljunasto flavto ob drugih uspehih lani na Temsigu dosegla maksimalnih sto točk. Kot pevka je uspešna tudi na zborovskih tekmovanjih, kot članica različnih ansamblov pa tudi na odrih.

Ana Birsa Krušec je doslej edina učenka Glasbene šole Koper, ki se je odločila nadaljevati šolanje na starem baročnem instrumentu.

Ana Birsa Krušec je svojo glasbeno pot začela na izolski podružnici Glasbene šole Koper, kjer je kot pripravo na pihalne instrumente pod mentorstvom prof. Dušana Kitića v roke dobila kljunasto flavto in pri tej ostala, tudi ko naj bi si izbrala kak drug, večji instrument. Namesto flavte, klarineta ali saksofona je izbrala kar kljunasto flavto, s katero je že po nekaj letih uspešno nastopala tudi na tekmovanjih.
Svoje šolanje je nadaljevala na ljubljanskem konservatoriju pri prof. Mateji Bajt, ki je ostala njena mentorica tudi na dodiplomskem študiju. Pod njenim vodstvom je kar dvakrat zmagala na državnem tekmovanju, lani pa je poleg zmage in zlate plakete od žirije prejela tudi magično “stotico” in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja.

Njeni posebni zvočni učinki
Magisterij zdaj nadaljuje v razredu prof. Matthijsa Lunenburga, razmišlja pa, da bi se preizkusila še na kakšnem podiplomskem študiju v tujini, morda v švicarskem Baslu, kjer je ena najslavnejših akademij, specializiranih za staro glasbo. Ta je v glavnem domena izvajalcev na kljunasti flavti, saj v obdobju klasicizma in romantike skladatelji niso več pisali za ta instrument. Velik “revival” je doživel v 20. stoletju, ko so skladatelji - zaradi posebnih zvočnih učinkov - začeli ponovno odkrivati kljunasto flavto.
Tako najdemo na repertoarju tovrstnih flavtistov, poleg srednjeveških, renesančnih in baročnih, tudi imena najrazličnejših skladateljev 20. in 21. stoletja. Med temi je kar nekaj Slovencev, kot so denimo Lojze Lebič, Primož Ramovš, Vladimir Lovec …, in prav tem posveča Ana veliko pozornosti.

Petje in komorne skupine
Pomanjkanje klasicizma in romantike v svojem repertoarju pa nadomešča s petjem v Dekliškem zboru Glasbene šole Koper, ki se z zborovodkinjo Majo Cilenšek loteva zelo raznolikih sporedov. Z njimi zmaguje na številnih mednarodnih tekmovanjih in Ana v njem vztraja že od vsega začetka. Pred tem je pela tudi v otroškem in mladinskem zboru na izolski šoli, v zadnjem času pa se je pridružila še sloviti Vokalni skupini Vikra, ki pod vodstvom karizmatične mlade zborovodkinje Petre Grassi deluje v okviru tržaške Glasbene matice.
Tako kot pevski zbori ji ob druženju nudijo tudi užitek skupnega muziciranja razne komorne skupine, v katerih je igrala na konservatoriju in še igra na akademiji: od Kvinteta kljunastih flavt do Studia za sodobno glasbo. Veliko ji pomeni tudi članstvo v koprskem ansamblu Cappella Justinopolitana, ki od leta 2015 pod vodstvom Marina Kranjca izvaja staro glasbo, tako ljudsko kot avtorsko, istrskih korenin. Ve, da se tu lahko veliko nauči, tako od vodje ansambla in velikega poznavalca istrske glasbe kot od mojstra za staro glasbo, Janeza Jocifa.

Za barvitost izolske mladine
Zato se, kljub pestremu glasbenemu življenju, ki jo obkroža v Ljubljani, rada vrača v Koper in rodno Izolo, kjer se kot članica upravnega odbora Kluba izolskih študentov in dijakov zavzema za barvito življenje izolske mladine. In verjetno si tudi zato želi po končanem šolanju na Primorsko, kjer bi si rada ustvarila glasbeno kariero, tako koncertno kot pedagoško, saj je eden njenih glavnih ciljev, da bi kot edina učenka Glasbene šole Koper, ki se je odločila nadaljevati šolanje na starem baročnem instrumentu, zanj navduševala naslednje generacije.
In čeprav ji kljunasta flavta, petje v vokalnih sestavih in glasba nasploh odpirajo veliko poti v svet, njeno srce ostaja na Primorskem.