Novice, članki in odmevi ...
IZOLA JE MESTO KLASIKE
MANDRAČ, četrtek, 25. julija 2013
AM
Prejšnji teden se je v Izoli zaključila Poletna glasbena akademija 2013, ki je že drugo leto nastala pod budnim očesom mentorjev, čelista Antonije Hajdina in njegove žene, pianistke Selme Chicco Hajdin, ter ob pomoči Glasbene šole Koper in Samoupravne italijanske skupnosti Izola.
Poletna glasbena akademija, kot že samo ime pove, je enotedenski seminar, oziroma "masterclass", za mlade glasbenike, ki si želijo izpopolniti znanje svojega instrumenta, naj bo to violončelo ali pa klavir. Dejansko gre za nekakšne intenzivne priprave, kot temu pravijo športniki, ki za razliko od celoletnega dela učencev v glasbeni šoli, kjer svoj čas delijo med glasbo, šolo, športom, starši in ostalimi obveznostmi, se na poletni glasbeni akademiji za en teden povsem posvetijo svojemu glasbilu. In to, pravi profesor violončela Antonije Hajdin, se še kako pozna. »Mislim, da v enem tednu poletne akademije učenci napredujejo za toliko, kot bi v pol leta med šolskim letom in ne, ne pretiravam. Med letom je povsem normalno, da se učenci ne morejo povsem posvetiti glasbilu, zato je toliko bolj pomembno, da jim v tem tednu seminarja predstavimo, kako zgleda dan profesionalnega glasbenika. Vse je podrejeno izpopolnjevanju glasbila in vaji.« je povedal Hajdin in dodal, da so se tokrat odločili, da učencem predstavijo novo skladbo, ki je niso še nikoli vadili in jih postavijo pred dejstvo, da jo bodo konec tedna morali zaigrati na zaključnem koncertu. »Pristop je bil nekoliko nenavaden, saj se glasbeniki vedno veliko časa obotavljamo okoli določenih delov skladbe, ki nam naprimer ne gredo najbolje ali pa nam povzročajo določene težave. Tokrat pa je bilo jasno: v enem tednu je treba zvaditi skladbo in delamo za to. In vsi so to odlično sprejeli in moram jih zares pohvalit, saj so se res izkazali. Seveda se pozna, da je bil ta teden namenjen izključno izpopolnjevanju in ni bilo zunanjih vplivov«, je se dodal Hajdin.
Na letošnji poletni akademiji so gostili 19 učencev, večinoma iz Slovenije in Hrvaške. »Nekoč so bili masterclassi in seminarji namenjeni predvsem tistim najboljšim, pa tudi najbolj premožnim. Z našo poletno akademijo pa smo hoteli ta sistem izpopolnjevanja, ki je izredno pomemben pri razvoju glasbenika ponuditi tudi ostalim. Že s tem, da so se ob koncu, na zaključnih koncertih v Tartinijevi hiši v Piranu in Besenghijevi palači v Izoli, predstavili prav vsi sodelujoči in ne samo tistih nekaj najboljših, kot je to v navadi v tujini, nas naredi posebne. Sicer pa tudi sam dobro poznam pomen podobnih masterclassov, saj sem jih veliko obiskal med svojim razvojem. Na enemu sem naprimer tudi spoznal oba člana svetovnih zvezd 2Cellos. Izmenjavanje izkušenj med učenci, pa tudi večerno druženje in pogovori, ki se stalno gibljejo okoli glasbe, ki jih tako ali drugače povezuje, so tudi velikega pomena. Naj se zato še posebej zahvalim gostilni Modri Val, ki nam je nudila vse, kar smo potrebovali.« Zaključna nastopa sta bila zelo lepo obiskana in vzdušje je bilo tisto, ta pravo. Tako dobro, da se temu, da bi odigral eno skladbo, ni mogel upreti niti profesor Antonije Hajdin. »Kaj lahko povem, kar prevzelo me je. Ob zaključnem govoru, ko so me poslali, da bi kaj povedal, sem lahko izustil le, da bi tudi sam rad kaj zaigral«. Ja, prav je tako. Vendarle gre za glasbeni seminar. Kaj bomo izgubljali besede, če pa lahko igramo na violončelo.
AM
Prejšnji teden se je v Izoli zaključila Poletna glasbena akademija 2013, ki je že drugo leto nastala pod budnim očesom mentorjev, čelista Antonije Hajdina in njegove žene, pianistke Selme Chicco Hajdin, ter ob pomoči Glasbene šole Koper in Samoupravne italijanske skupnosti Izola.
Poletna glasbena akademija, kot že samo ime pove, je enotedenski seminar, oziroma "masterclass", za mlade glasbenike, ki si želijo izpopolniti znanje svojega instrumenta, naj bo to violončelo ali pa klavir. Dejansko gre za nekakšne intenzivne priprave, kot temu pravijo športniki, ki za razliko od celoletnega dela učencev v glasbeni šoli, kjer svoj čas delijo med glasbo, šolo, športom, starši in ostalimi obveznostmi, se na poletni glasbeni akademiji za en teden povsem posvetijo svojemu glasbilu. In to, pravi profesor violončela Antonije Hajdin, se še kako pozna. »Mislim, da v enem tednu poletne akademije učenci napredujejo za toliko, kot bi v pol leta med šolskim letom in ne, ne pretiravam. Med letom je povsem normalno, da se učenci ne morejo povsem posvetiti glasbilu, zato je toliko bolj pomembno, da jim v tem tednu seminarja predstavimo, kako zgleda dan profesionalnega glasbenika. Vse je podrejeno izpopolnjevanju glasbila in vaji.« je povedal Hajdin in dodal, da so se tokrat odločili, da učencem predstavijo novo skladbo, ki je niso še nikoli vadili in jih postavijo pred dejstvo, da jo bodo konec tedna morali zaigrati na zaključnem koncertu. »Pristop je bil nekoliko nenavaden, saj se glasbeniki vedno veliko časa obotavljamo okoli določenih delov skladbe, ki nam naprimer ne gredo najbolje ali pa nam povzročajo določene težave. Tokrat pa je bilo jasno: v enem tednu je treba zvaditi skladbo in delamo za to. In vsi so to odlično sprejeli in moram jih zares pohvalit, saj so se res izkazali. Seveda se pozna, da je bil ta teden namenjen izključno izpopolnjevanju in ni bilo zunanjih vplivov«, je se dodal Hajdin.
Na letošnji poletni akademiji so gostili 19 učencev, večinoma iz Slovenije in Hrvaške. »Nekoč so bili masterclassi in seminarji namenjeni predvsem tistim najboljšim, pa tudi najbolj premožnim. Z našo poletno akademijo pa smo hoteli ta sistem izpopolnjevanja, ki je izredno pomemben pri razvoju glasbenika ponuditi tudi ostalim. Že s tem, da so se ob koncu, na zaključnih koncertih v Tartinijevi hiši v Piranu in Besenghijevi palači v Izoli, predstavili prav vsi sodelujoči in ne samo tistih nekaj najboljših, kot je to v navadi v tujini, nas naredi posebne. Sicer pa tudi sam dobro poznam pomen podobnih masterclassov, saj sem jih veliko obiskal med svojim razvojem. Na enemu sem naprimer tudi spoznal oba člana svetovnih zvezd 2Cellos. Izmenjavanje izkušenj med učenci, pa tudi večerno druženje in pogovori, ki se stalno gibljejo okoli glasbe, ki jih tako ali drugače povezuje, so tudi velikega pomena. Naj se zato še posebej zahvalim gostilni Modri Val, ki nam je nudila vse, kar smo potrebovali.« Zaključna nastopa sta bila zelo lepo obiskana in vzdušje je bilo tisto, ta pravo. Tako dobro, da se temu, da bi odigral eno skladbo, ni mogel upreti niti profesor Antonije Hajdin. »Kaj lahko povem, kar prevzelo me je. Ob zaključnem govoru, ko so me poslali, da bi kaj povedal, sem lahko izustil le, da bi tudi sam rad kaj zaigral«. Ja, prav je tako. Vendarle gre za glasbeni seminar. Kaj bomo izgubljali besede, če pa lahko igramo na violončelo.