Novice, članki in odmevi ...
PO ZNANJE TUDI V TUJINO
Primorske novice, četrtek, 28. 2. 2013
Branka Kljun, Radio Koper
»Sprva me je učil profesor klarineta, ki je prav takrat izpopolnjeval svoje znanje tudi iz njemu sorodnega saksofona,« o svojih začetkih na Glasbeni šoli Izola pripoveduje Larisa Marjanovič, študentka podiplomskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo, trenutno na izmenjavi v Zagrebu. Saksofonu se je kasneje posvetila tudi v okviru koprske Umetniške gimnazije, kjer je postal njen profesor Mitja Žerjal. Po maturi se je odločila, da bo ta instrument tudi njena poklicna izbira. Opravila je sprejemne izpite na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je prav takrat začel poučevati saksofonist Miha Rogina, umetnik z bogatimi mednarodnimi referencami. »To, da sem se vpisala v razred profesorja Rogine na ljubljansko akademijo, je bila vsekakor dobra odločitev. Je mlad profesor, angažiran, poln energije. Če pokažeš zanimanje in voljo, lahko od njega dobiš izredno veliko znanja. Včasih se mu prav čudim, od kod črpa vso to energijo, ob vsaki uri, zgodnji ali pozni, je pripravljen delati enako zagnano, res je izvrsten,« pripoveduje Larisa, ki z velikim navdušenjem ocenjuje tudi svoja zagrebška profesorja Dragana Sremca in Tomislava Žužka - pri njiju se trenutno dodatno izobražuje, jeseni pa se vrača v Ljubljano, kjer bo prihodnje leto magistrirala. Kaj pa potem? »Potem upajmo na službo,« pravi Larisa in dodaja, da jo mika še kakšno izpopolnjevanje. »Prav zdaj se dogovarjam o možnostih izmenjave Erasmus, zanimata me Lyon in profesor Jean Denise Michat, vendar pa dokazil o podiplomskem izobraževanju v tujini, tudi če jih dobimo, pri nas (še) ne priznajo.«
Pred dobrim mesecem, 15. januarja, smo imeli Lariso priložnost slišati v okviru jubilejne sezone koprskega Društva prijateljev glasbe, ko je nastopila v ciklu Vivace, s svojima studijskima kolegicama, tolkalistko Petro Bartol in pianistko Neno Rion, nekdanjim profesorjem Mitjo Žerjalom in pianistko Tatjano Jercog. To pa je bil le eden od koncertov v Larisini trenutno zelo pestri koncertni dejavnosti , če omenimo samo pustni nastop v Festivalni dvorani, pa nastop v okviru abonmaja Akademije za glasbo ta ponedeljek, ko sta s sošolko Anjo Kožuh kot solistki nastopili v skladbi Dark Rain za dva saksofona in pihalni orkester Andyja Scotta.
Včeraj je Larisa odpotovala na Tajsko. Tam bo koncertirala z izredno profesorico, pianistko Marino Horak v okviru ll. Festivala Urban Culture Bangkok. Zaradi tega potovanja se je morala odreči nastopu s Saxophone Orchestra (letos so jo sprejeli v svoje vrste) v Beogradu in pa državnemu tekmovanju TEMSIG, ki je letos namenjeno tudi saksofonistom. Aprila pa bo s Saxophone Orchestra nastopila na tekmovanju Svirel v Novi Gorici.
Larisa pa je poleg študijskih in koncertnih dejavnosti aktivna tudi v študentskem svetu Akademije za glasbo, zadnje leto celo kot predsednica. »To se mi zdi dokaj pomembna in ja, tudi častna naloga. S kolegi opozarjamo vodstvo Akademije za glasbo na nepravilnosti in se skupaj borimo za boljše študijske razmere ter manj moten študijski proces. To mi res vzame veliko časa, me pa bogati z novimi, za življenje pomembnimi izkušnjami.«
Branka Kljun, Radio Koper
»Sprva me je učil profesor klarineta, ki je prav takrat izpopolnjeval svoje znanje tudi iz njemu sorodnega saksofona,« o svojih začetkih na Glasbeni šoli Izola pripoveduje Larisa Marjanovič, študentka podiplomskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo, trenutno na izmenjavi v Zagrebu. Saksofonu se je kasneje posvetila tudi v okviru koprske Umetniške gimnazije, kjer je postal njen profesor Mitja Žerjal. Po maturi se je odločila, da bo ta instrument tudi njena poklicna izbira. Opravila je sprejemne izpite na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je prav takrat začel poučevati saksofonist Miha Rogina, umetnik z bogatimi mednarodnimi referencami. »To, da sem se vpisala v razred profesorja Rogine na ljubljansko akademijo, je bila vsekakor dobra odločitev. Je mlad profesor, angažiran, poln energije. Če pokažeš zanimanje in voljo, lahko od njega dobiš izredno veliko znanja. Včasih se mu prav čudim, od kod črpa vso to energijo, ob vsaki uri, zgodnji ali pozni, je pripravljen delati enako zagnano, res je izvrsten,« pripoveduje Larisa, ki z velikim navdušenjem ocenjuje tudi svoja zagrebška profesorja Dragana Sremca in Tomislava Žužka - pri njiju se trenutno dodatno izobražuje, jeseni pa se vrača v Ljubljano, kjer bo prihodnje leto magistrirala. Kaj pa potem? »Potem upajmo na službo,« pravi Larisa in dodaja, da jo mika še kakšno izpopolnjevanje. »Prav zdaj se dogovarjam o možnostih izmenjave Erasmus, zanimata me Lyon in profesor Jean Denise Michat, vendar pa dokazil o podiplomskem izobraževanju v tujini, tudi če jih dobimo, pri nas (še) ne priznajo.«
Pred dobrim mesecem, 15. januarja, smo imeli Lariso priložnost slišati v okviru jubilejne sezone koprskega Društva prijateljev glasbe, ko je nastopila v ciklu Vivace, s svojima studijskima kolegicama, tolkalistko Petro Bartol in pianistko Neno Rion, nekdanjim profesorjem Mitjo Žerjalom in pianistko Tatjano Jercog. To pa je bil le eden od koncertov v Larisini trenutno zelo pestri koncertni dejavnosti , če omenimo samo pustni nastop v Festivalni dvorani, pa nastop v okviru abonmaja Akademije za glasbo ta ponedeljek, ko sta s sošolko Anjo Kožuh kot solistki nastopili v skladbi Dark Rain za dva saksofona in pihalni orkester Andyja Scotta.
Včeraj je Larisa odpotovala na Tajsko. Tam bo koncertirala z izredno profesorico, pianistko Marino Horak v okviru ll. Festivala Urban Culture Bangkok. Zaradi tega potovanja se je morala odreči nastopu s Saxophone Orchestra (letos so jo sprejeli v svoje vrste) v Beogradu in pa državnemu tekmovanju TEMSIG, ki je letos namenjeno tudi saksofonistom. Aprila pa bo s Saxophone Orchestra nastopila na tekmovanju Svirel v Novi Gorici.
Larisa pa je poleg študijskih in koncertnih dejavnosti aktivna tudi v študentskem svetu Akademije za glasbo, zadnje leto celo kot predsednica. »To se mi zdi dokaj pomembna in ja, tudi častna naloga. S kolegi opozarjamo vodstvo Akademije za glasbo na nepravilnosti in se skupaj borimo za boljše študijske razmere ter manj moten študijski proces. To mi res vzame veliko časa, me pa bogati z novimi, za življenje pomembnimi izkušnjami.«