Novice, članki in odmevi ...
USTVARJALNA, USPEŠNA, RADOŽIVA IN RADOVEDNA
PRIMORSKE NOVICE, četrtek, 18.4.2013
Tatjana Gregorič, Radio Koper
Maja Ibic se je kot majhna deklica poigravala na plastičnem klavirčku in veliko prepevala. Za klavir jo je nato navdušil oče, saj so doma imeli sto let star pianino prababice Danice Zupan, ki je tudi poučevala klavir in igrala na veliko drugih instrumentom. Vid pe je svoje glasbene talente najprej preizkusil s flavto pri stricu Karlu Glavini, sicer tudi učitelju glasbe. Na pobudo sestrice se je pri šestih letih tudi sam začel učiti igrati klavir.
Profesorica Valentina Češnjevar je zgodaj prepoznala njune sposobnosti, ustvarjalno energijo, zanimanje za glasbo in predvsem klavirski zvok, in ju že kmalu popeljala tudi na prva tekmovanja. Maja je od leta 2008 pa do danes prejela osem zlatih nagrad, najljubša pa ji je zadnja: zlata plaketa in prva nagrada na 42. tekmovanju mladih glasbenikov Temsig: »Zavedam se, da je v Sloveniji zelo veliko dobrih pianistov in prav zato je bilo to priznanje še posebna potrditev.« Vid je prvič pred strokovno žirijo nastopil leta 2009 na tekmovanju Paolo Spincich v Trstu, kjer je prejel 2. nagrado, nato pa s svojo spretno in živo igro osvojil se sedem najvišjih prvih nagrad, med njimi kar nekaj tudi posebnih. »Tekmovati sem začel na željo staršev in na predlog učiteljice. Tekmovanja pomenijo dodatno delo in piljenje posluha in tehnike. Rad sem uspešen in se še posebej veselim nagrad, predvsem denarnih. Doma imam že zbirko metronomov, ki sem jih prejel za nagrade. Jih podarim s podpisom ali brez (smeh). Najljubše pa mi je osvojeno prvo mesto na lanskem tekmovanju Zlatko Grgoševič v Zagrebu,« nam zaupa Vid. Ta precej zgovoren, razmišljujoč, pa tudi navihan in simpatičen deček na lekcijah klavirja ponuja tudi učiteljici marsikateri izziv: “Vid je radoveden in inteligenten fant z izjemnimi sposobnostmi. Njegov odnos do klavirskega zvoka nenehno raste in se razvija. Vedno znova me preseneča tudi njegova sposobnost koncentracije. Na urah pozorno posluša vsako besedo in hitro reagira na vse zvočne sugestije. Je ustvarjalen in živega duha. Na odru pa se povsem prepusti glasbi, potopi se v zvok in vedno znova prepriča s svojim neverjetno fluidnim in sugestivnim igranjem,« pove Valentina Češnjevar. Zato ne preseneča, da je mlademu Vidu vzornik legendarni Ivo Pogorelič. Maja raje izbere Dubravko Tomsič-Srebotnjak in Maksima Mrvico.
Učiteljico Češnjevar pa navdušuje in preseneča njena sposobnost, da se kljub rosnim letom že ukvarja s prefinjenimi zvočnimi niansami, natančnim poslušanjem polifonije in je hkrati sposobna mogočen klavirski zvok oživeti skozi dolge, čustveno obarvane glasbene misli.
In medtem ko Maja danes že razmišlja, da bi študij klavirja nadaljevala v tujini, pa Vid koleba med glasbo, tehniko in medicino ter v prostem času programira lego robote, igra računalniško igrico Minecraft ter tudi posluša njene priredbe. Oba prepevata tudi v pevskih zborih v glasbeni in osnovni šoli, imata rada glasbeno teorijo in košarko. Kaj pa računalnik? »Žal so nama starši dostop do računalnika in televizije omogočili samo s kodo. Pravijo, da naju to poneumlja,« odgovorita mlada pianista, ki svoj mladostni fantazijski svet raje živita v različnih zvočnih klavirskih zgodbah.
Tatjana Gregorič, Radio Koper
Maja Ibic se je kot majhna deklica poigravala na plastičnem klavirčku in veliko prepevala. Za klavir jo je nato navdušil oče, saj so doma imeli sto let star pianino prababice Danice Zupan, ki je tudi poučevala klavir in igrala na veliko drugih instrumentom. Vid pe je svoje glasbene talente najprej preizkusil s flavto pri stricu Karlu Glavini, sicer tudi učitelju glasbe. Na pobudo sestrice se je pri šestih letih tudi sam začel učiti igrati klavir.
Profesorica Valentina Češnjevar je zgodaj prepoznala njune sposobnosti, ustvarjalno energijo, zanimanje za glasbo in predvsem klavirski zvok, in ju že kmalu popeljala tudi na prva tekmovanja. Maja je od leta 2008 pa do danes prejela osem zlatih nagrad, najljubša pa ji je zadnja: zlata plaketa in prva nagrada na 42. tekmovanju mladih glasbenikov Temsig: »Zavedam se, da je v Sloveniji zelo veliko dobrih pianistov in prav zato je bilo to priznanje še posebna potrditev.« Vid je prvič pred strokovno žirijo nastopil leta 2009 na tekmovanju Paolo Spincich v Trstu, kjer je prejel 2. nagrado, nato pa s svojo spretno in živo igro osvojil se sedem najvišjih prvih nagrad, med njimi kar nekaj tudi posebnih. »Tekmovati sem začel na željo staršev in na predlog učiteljice. Tekmovanja pomenijo dodatno delo in piljenje posluha in tehnike. Rad sem uspešen in se še posebej veselim nagrad, predvsem denarnih. Doma imam že zbirko metronomov, ki sem jih prejel za nagrade. Jih podarim s podpisom ali brez (smeh). Najljubše pa mi je osvojeno prvo mesto na lanskem tekmovanju Zlatko Grgoševič v Zagrebu,« nam zaupa Vid. Ta precej zgovoren, razmišljujoč, pa tudi navihan in simpatičen deček na lekcijah klavirja ponuja tudi učiteljici marsikateri izziv: “Vid je radoveden in inteligenten fant z izjemnimi sposobnostmi. Njegov odnos do klavirskega zvoka nenehno raste in se razvija. Vedno znova me preseneča tudi njegova sposobnost koncentracije. Na urah pozorno posluša vsako besedo in hitro reagira na vse zvočne sugestije. Je ustvarjalen in živega duha. Na odru pa se povsem prepusti glasbi, potopi se v zvok in vedno znova prepriča s svojim neverjetno fluidnim in sugestivnim igranjem,« pove Valentina Češnjevar. Zato ne preseneča, da je mlademu Vidu vzornik legendarni Ivo Pogorelič. Maja raje izbere Dubravko Tomsič-Srebotnjak in Maksima Mrvico.
Učiteljico Češnjevar pa navdušuje in preseneča njena sposobnost, da se kljub rosnim letom že ukvarja s prefinjenimi zvočnimi niansami, natančnim poslušanjem polifonije in je hkrati sposobna mogočen klavirski zvok oživeti skozi dolge, čustveno obarvane glasbene misli.
In medtem ko Maja danes že razmišlja, da bi študij klavirja nadaljevala v tujini, pa Vid koleba med glasbo, tehniko in medicino ter v prostem času programira lego robote, igra računalniško igrico Minecraft ter tudi posluša njene priredbe. Oba prepevata tudi v pevskih zborih v glasbeni in osnovni šoli, imata rada glasbeno teorijo in košarko. Kaj pa računalnik? »Žal so nama starši dostop do računalnika in televizije omogočili samo s kodo. Pravijo, da naju to poneumlja,« odgovorita mlada pianista, ki svoj mladostni fantazijski svet raje živita v različnih zvočnih klavirskih zgodbah.