GŠ Koper, Izola, Piran

Primorske novice, četrtek, 10. april 2014
BRANKA KLJUN, Radio Koper

Koper je te dni eno od mednarodnih središč sodobne glasbene ustvarjalnosti, improvizacije, prostega izražanja in kreativne svobode. Predvčerajšnjim se je z otvoritvijo razstave v Galeriji Loža in s koncertom v Pokrajinskem muzeju v Kopru začel 4. Mednarodni bienale sodobne glasbe, ki bo v mestu na več lokacijah domoval do sobote.

Glasbo Mateja Bonina, ki jo je izvajala vrhunska zasedba glasbenikov, so podkrepile vse bolj dodelane vizualizacije izolskega ustvarjalnega dvojca Izland - Marka Vivode in Gašperja Milkoviča Biloslava
Foto: Maja Pertič Gombač

Galerija Loža bo do zaključka bienala gostila umetnine prvega gosta festivala Micheleja Marellija, ki pod naslovom Atroposine škarje ponuja kolaže na temo neizbežnosti smrti. Ob njem izbrani dijaki likovne smeri koprske Gimnazije razstavljajo svoja dela pod naslovom Potovanje od realnosti do domišljije. V avli Glasbene šole pa je svoje risbe k partituram na ogled postavil svetovno uveljavljeni tržaški komponist Fabio Nieder.

“Rdeča nit festivala je ustvarjalnost, improvizacija, prosto izražanje, kar velja tako za glasbeni kot tudi za likovni del dogajanja,” pojasnjuje organizatorka bienala, koprska pedagoginja in skladateljica Tatjana Jercog. Prepričana je, da v današnjem času, ko imamo na voljo nešteto informacij in podatkov, različne tehnične pripomočke in elektroniko, nemalokrat ne najdemo poti do samega sebe. Prepričana je, da je eno od sredstev za dosego tega cilja prav ustvarjalnost, če smo seveda dovolj iskreni, dovolj inventivni in poglobljeni, da si znamo prisluhniti.

Že na uvodnem koncertu smo lahko slišali nekatera nova dela, napisana prav za letošnji bienale, dela starejšega datuma pa so tokrat zaživela v svežih, navdušujočih kreacijah.

Nove in že preverjene mojstrovine
Nejc Kuhar, mladi, a že uveljavljeni slovenski kitarist in skladatelj, je predstavil noviteti za svojo kitaro; pred dvema letoma je namreč kot nagrajenec skladateljskega natečaja dobil naročilo za novo delo. Slovenski skladateljski avtoriteti, Uroš Rojko in Vinko Globokar sta dobila tokrat vsak po dve priložnosti, ki sta ju izkoristila s starejšimi skladbami. Primož Sukič, obalni kitarski up, ki se tik pred zaključkom magistrskega študija v Nemčiji v zadnjem času posveča predvsem sodobni tvornosti za svoj instrument, je izvedel atraktivno delo Chiton Uroša Rojka, ki je nekakšen skladateljev hammage “očetu moderne umetnosti” Franciscu de Goyi.
 

 

Klarinetist Michele Marelli pa je predstavil Rojkov Monolog propadlega angela, ki ga je krstno pred leti izvedel že sam avtor. Globokarjev Dialog ueber Luft za harmoniko je izvrstno interpretiral v svetu uveljavljeni slovenski harmonikar Luka Juhart. Delo je že v osemdesetih letih nastalo za nemške izvajalce, Luka Juhart pa v zadnjem času žanje uspehe na koncertnih odrih tudi po zaslugi tega izjemno inventivnega dela. Drugo Globokarjevo mojstrovino, zanimiv dialog med klarinetom in pavkami Dedoublement, je izvedel Michele Marelli. Primož Sukič je za tem v sodelovanju z avtorjem, kolumbijskim skladateljem Juanom Camilom Vasquezom izvedel delo Caliope za kitaro in elektroniko.
 

Valovanje kot ustvarjalni vnos
V drugem delu večera smo bili priča noviteti domačega ustvarjalca Mateja Bonina, ki prav zdaj zaključuje magistrski študij kompozicije-glasbenega teatra na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu. Z delom Gymnastics of non/sense na stihe koprskega pesnika Karla Hmeljaka se je podal v teatralične vode, pri čemer se je lahko naslonil na vrhunske mlade glasbenike, specialiste za sodobno glasbeno tvornost s pevko Ireno Tomažin na čelu in vsemi glasbeniki ter mojstri vizualnih efektov (dvojec Izland) ob boku.
V čem je smisel tega nesmisla? “Skladba bazira na valovanju, kroženju, tako v elektroniki kot tudi v akustiki. Sam se najdem v tem kroženju kot ustvarjalec in kot poslušalec. Zadnji dve leti ga obravnavam kot kreativni vnos,” pove Matej Bonin, ki načrtuje tudi reprizo projekta. “Ostaja še veliko prostora za nove domislice in nadgradnjo; partitura je zelo fleksibilna, ekipa vrhunskih glasbenikov, s katero razpolagam, mi je pri tem v veliko pomoč, saj so izjemno prilagodljivi, dojemljivi za vse nianse . Ja, to je verjetno res novo obdobje v mojem ustvarjanju, ta nova kreativna izkušnja je bila zame popoln užitek.”