Novice, članki in odmevi ...
SPOMIN NA KOGOJA IN KOSOVELA
Tekst: VG
Foto: Karl Glavina
Na Glasbeni šoli Koper smo se v začetku decembra s spominsko razstavo poklonili dvema najizrazitejšima in najpomembnejšima slovenskima ekspresionistoma. Učenci, dijaki, starši in drugi mimoidoči so si lahko prebrali o skrivnostni identiteti skladatelja Marija Kogoja, o osebnostnih posebnostih ter o njegovem in slovenskem največjem odrskem delu že kar apokaliptični operi Črne maske, v kateri je razgalil sebe in svoj um. Hkrati pa smo Kogoja spoznali tudi kot slikarja, kar je še danes prej ko ne neznano dejstvo. Del razstave je bil namenjen poeziji Srečka Kosovela, ki je v svojem kratkem življenju prešel skozi več obdobij in umetniških smeri, vendar je težišče njegovega dela ravno v ekspresionizmu.
V drugem delu razstave so bila na ogled postavljena likovna dela dijakov Gimnazije Koper –likovne smeri. Tema razstave so bili portreti obeh umetnikov, kot ju vidijo mladi likovniki danes.
Spomin na njun jubilej je 19. januarja zaokrožil glasbeno-literarni večer, na katerem so nastopili učenci Glasbene šole Koper, dijaki Gimnazije Koper ter profesorji obeh šol. Poleg dveh Kogojevih zborovskih skladb v izvedbi gimnazijskega pevskega zbora, med katerima je zagotovo izstopal čudoviti »Večerni zvon«, so v dvorani glasbene šole odmevali njegovi samospevi v izvedbi učencev in dijakov petja ter izbor skladb za klavir iz njegove zbirke »Malenkosti«, pri katerih so navzoči lahko prisluhnili ne le učencem, ampak tudi učiteljem klavirja.
Koncert s Kogojevimi skladbami so gimnazijci 3. letnika splošne smeri popestrili z recitacijo izbora Kosovelove poezije. Pesnika so približali poslušalcem skozi prizmo mladega človeka, ki gibanje, v katerih so nastale pesnitve, pozna kot oddaljeno dejstvo.
Osnovno gonilo ekspresionizma – razočaranje in tesnoba ob opazovanju razkroja vrednot moderne civilizacije ter zavedanje pomena duhovnega razvoja človeka in človeštva nasploh, je ponovno priplavalo na površje in se kljub temu, da je že stoletje naokoli, intenzivno izrazilo v likovnih, glasbenih in igralskih interpretacijah nastopajočih.
Foto: Karl Glavina
Na Glasbeni šoli Koper smo se v začetku decembra s spominsko razstavo poklonili dvema najizrazitejšima in najpomembnejšima slovenskima ekspresionistoma. Učenci, dijaki, starši in drugi mimoidoči so si lahko prebrali o skrivnostni identiteti skladatelja Marija Kogoja, o osebnostnih posebnostih ter o njegovem in slovenskem največjem odrskem delu že kar apokaliptični operi Črne maske, v kateri je razgalil sebe in svoj um. Hkrati pa smo Kogoja spoznali tudi kot slikarja, kar je še danes prej ko ne neznano dejstvo. Del razstave je bil namenjen poeziji Srečka Kosovela, ki je v svojem kratkem življenju prešel skozi več obdobij in umetniških smeri, vendar je težišče njegovega dela ravno v ekspresionizmu.
V drugem delu razstave so bila na ogled postavljena likovna dela dijakov Gimnazije Koper –likovne smeri. Tema razstave so bili portreti obeh umetnikov, kot ju vidijo mladi likovniki danes.
Spomin na njun jubilej je 19. januarja zaokrožil glasbeno-literarni večer, na katerem so nastopili učenci Glasbene šole Koper, dijaki Gimnazije Koper ter profesorji obeh šol. Poleg dveh Kogojevih zborovskih skladb v izvedbi gimnazijskega pevskega zbora, med katerima je zagotovo izstopal čudoviti »Večerni zvon«, so v dvorani glasbene šole odmevali njegovi samospevi v izvedbi učencev in dijakov petja ter izbor skladb za klavir iz njegove zbirke »Malenkosti«, pri katerih so navzoči lahko prisluhnili ne le učencem, ampak tudi učiteljem klavirja.
Koncert s Kogojevimi skladbami so gimnazijci 3. letnika splošne smeri popestrili z recitacijo izbora Kosovelove poezije. Pesnika so približali poslušalcem skozi prizmo mladega človeka, ki gibanje, v katerih so nastale pesnitve, pozna kot oddaljeno dejstvo.
Osnovno gonilo ekspresionizma – razočaranje in tesnoba ob opazovanju razkroja vrednot moderne civilizacije ter zavedanje pomena duhovnega razvoja človeka in človeštva nasploh, je ponovno priplavalo na površje in se kljub temu, da je že stoletje naokoli, intenzivno izrazilo v likovnih, glasbenih in igralskih interpretacijah nastopajočih.