Novice, članki in odmevi ...
ŠTIRI X ŠTIRI STRUNE - KLEPET Z VIOLONČELISTKO NIKO ŠVARC
Istra
Tekst: GV
Foto: Godalni kvartet Furiant
Violinista kvarteta sta Stefano Mesaglio iz Vidma in Vlad Popescu iz romunskega mesta Caransebes. Violist je slovenski predstavnik in sicer Gregor Hrabar iz Ljubljane. Edina predstavnica nežnejšega spola v kvartetu, čelistka Nika Švarc, pa prihaja iz Izole. Glasbeno šolo je obiskovala v Kopru v razredu svojega očeta, ravno tako violončelista, Igorja Švarca. In ker je Primorka, smo se odločili, da prav njo povprašamo o morda v tem trenutku najbolj mednarodno pisanem godalnem kvartetu v Evropi.
Za vami je prvi koncert na Obali. Nastopili ste že na številnih evropskih in svetovnih odrih, tokrat pa ste se odločili za Koper. Je bila izbira pogojena z željo, da bi svojim glasbenim kolegom predstavila tudi svoje obmorske kraje, v katerih si odraščala ali je mogoče razlog kje drugje?
Razlogov je več - sama se zelo rada vračam v domače kraje in tudi moji kolegi so Obalo že zelo vzljubili. Koncert je tokrat del turneje, nastopili bomo tudi v Ljubljani, Mariboru in dveh mestih v Italiji. Lepo je po dolgem času stopiti na oder, ki je bil pravzaprav moj prvi oder, igrati za družino, prijatelje in bivše učitelje, zdi se mi pa tudi pomembno, da učenci glasbene šole slišijo, kako zveni kvartet in da morda pridobimo kakšnega ljubitelja komorne glasbe več!
Vaša zasedba je resnično zelo zanimiva. Prihajate iz Slovenije, Italije in Romunije. Med vami je več sto kilometrov razdalje. Lahko razkriješ skrivnost, kako je prišlo do ideje, da bi skupaj ustanovili komorni ansambel? Kje je vzrok za tako močno voljo, da že šest let vztrajate na skupni glasbeni poti?
Vsi štirje smo začeli študij na Konservatoriju v Celovcu in postali dobri prijatelji. Že od nekdaj smo imeli radi komorno glasbo in smo čutili veliko željo po igranju v godalnem kvartetu. Na srečo smo se srečali in to željo uresničili. Vzrok za vztrajnost je prav želja po odkrivanju novega repertoarja, globokemu posvečanju glasbi, izmenjavi po navadi štirih različnih mnenj, koncertih, potovanjih ...
Je nadaljevanje študija na isti šoli zgolj slučaj?
Sploh ne. V času študija v Celovcu smo spoznali profesorja iz berlinske Visoke šole za glasbo, ki nas je povabil na sprejemni izpit za študij komorne glasbe. Na naši berlinski poti smo torej skupaj že od samega začetka.
Na koncertu ste predstavili dela Haydna, Šostakoviča, Schuberta, na vaši spletni strani pa je mogoče zaslediti zelo bogat repertoar skladb za godalni kvartet. Kar 31 jih je. Med njimi najdemo dela dunajskih klasikov, skladateljev romantike, impresionizma, zgodnjega in poznega 20. stoletja in kar lepo zbirko del sodobne glasbe. Kako izbirate program, ki ga predstavljate na svojih koncertih? Imate tudi kakšno skladbo, ki vam je še posebej pri srcu?
Vedno se trudimo sestaviti čim bolj zanimive, pestre programe, ki vključujejo dela iz različnih glasbenih obdobij, a imajo kljub temu tesno povezavo, morda podobno zgodbo, podobno ozadje. Kot mladi glasbeniki se želimo razviti tako v izvajanju dunajskih klasikov, kot tudi izvajanju povsem nove glasbe. Smo mnenja, da je izvajanje sodobne glasbe prav tako pomembno, če ne še bolj, kot izvajanje Haydna, Mozarta, saj je priložnost učenja iz prve roke od še živečih skladateljev, izjemna izkušnja. Hkrati nam glasba omogoča, da jo poslušalcem približamo tudi na manj konvencionalen način. Brittnov kvartet smo na primer izvedli na tako imenovanem “koncertu s pogovorom”, kjer smo s pomočjo muzikologa skladbo predstavili publiki v obliki pogovora, glasbenih primerov in šele po tem zaigrali celotno delo. Prav Brittnov kvartet je tako postal eden od naših najljubših skladb.
Za seboj imate ne le številne koncerte po vsej Evropi in celo v Južni Afriki, ampak tudi veliko izjemnih uspehov z mednarodnih tekmovanj. Tako ste maja 2012 postali štipendisti organizacije Yehudi Menuhin Live Music, v Hannovru ste prejeli prvo nagrado tako strokovne žirije kot tudi publike, novembra 2016 pa ste iz Berlina odšli kot zmagovalci tekmovanja Boris Pergamenščikov. Police se najbrž že šibijo pod težo nagrad in pokalov. Kam vas v kratkem vodi pot?
Po turneji se vračamo v Berlin, kjer imamo še nekaj koncertov, nato se bomo udeležili seminarja komorne glasbe v Lübecku, ki bo naša priprava na prvo tekmovanje letos. V začetku aprila bomo tekmovali na mednarodnem tekmovanju v Franciji. Pravkar smo izvedeli, da smo sprejeti tudi na Mednarodno tekmovanje za godalni kvartet “Premio Borciani”, ki bo junija v Italiji. Repertoar za italijansko tekmovanje je zelo obsežen, v štirih tekmovalnih etapah moramo predstaviti kar sedem različnih del, kar pomeni približno pet ur glasbe! To pomeni, da bomo do junija večinoma v delovnem procesu in da bomo večino našega časa preživeli v vadnicah, na odrih, seminarjih in poskušali pripraviti program čim bolje. Po junijskem tekmovanju nas čaka še ena zelo zanimiva izkušnja - pravkar smo podpisali pogodbo z Lincoln Centrom v New Yorku, za katere bomo nastopali najprej v New Yorku in potem še v njihovi dvorani na ladji križarki. Čakajo nas torej štirje meseci potovanj in nastopanj skoraj vsak večer. V letu 2018 načrtujemo tudi snemanje CD-ja.
Kdo med vami je tista gonilna sila, ki skrbi, da ste ves čas na odru, da sodelujete na festivalih in tekmovanjih?
Vsi štirje smo zelo aktivni, se spodbujamo in si delimo organizacijska dela.
V čem je skrivnost vaše iskrivosti in razigranosti, ki kar žari iz vaših slik, kar danes že kar pogrešamo pri domačih, včasih že kar preresnih, izvajalcih?
Saj ni vedno tako, kot na slikah. Ne bi rekla, da je razigranost in dobra volja povezana z domačimi oz. tujimi izvajalci, je stvar posameznika, odnosov med glasbeniki v primeru komorne zasedbe … Prepričana sem, da lahko vsak v glasbi najde veliko življenja, energije in motivacije, ki mu pomaga premagati marsikatero prepreko na karierni poti.
Kje se vidite v tem trenutku med domom in tujino?
Trenutno se v Berlinu počutimo zelo dobro, okolje je glasbenikom prijazno in ponuja tudi veliko možnosti nastopanja, česar v Sloveniji, Italiji in Romuniji žal ni toliko.
Kje pa se najbolj prepoznate med klasično in sodobno glasbo?
Zaenkrat nam najbolj leži glasba 20. stoletja, ampak se nikakor ne posvečamo izključno le tej - v prihodnosti se bo še veliko spremenilo.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Nadaljevati skupno pot, nastopiti na največjih odrih, prepotovati svet in deliti našo ljubezen do komorne glasbe mlajšemu občinstvu.
In to so tudi storili. V koprski glasbeni šoli so 16. marca nastopili za učence in zanje priredili prav posebno glasbeno popoldne z izbranimi skladbami, ki so jih sproti komentirali in tako približali na otrokom primeren način. Naslednji dan pa so se širšemu občinstvu predstavili na večernem koncertu in pripravili izjemen glasbeni dogodek z deli Haydna, Schuberta in Šostakoviča.
Tekst: GV
Foto: Godalni kvartet Furiant
Violinista kvarteta sta Stefano Mesaglio iz Vidma in Vlad Popescu iz romunskega mesta Caransebes. Violist je slovenski predstavnik in sicer Gregor Hrabar iz Ljubljane. Edina predstavnica nežnejšega spola v kvartetu, čelistka Nika Švarc, pa prihaja iz Izole. Glasbeno šolo je obiskovala v Kopru v razredu svojega očeta, ravno tako violončelista, Igorja Švarca. In ker je Primorka, smo se odločili, da prav njo povprašamo o morda v tem trenutku najbolj mednarodno pisanem godalnem kvartetu v Evropi.
Za vami je prvi koncert na Obali. Nastopili ste že na številnih evropskih in svetovnih odrih, tokrat pa ste se odločili za Koper. Je bila izbira pogojena z željo, da bi svojim glasbenim kolegom predstavila tudi svoje obmorske kraje, v katerih si odraščala ali je mogoče razlog kje drugje?
Razlogov je več - sama se zelo rada vračam v domače kraje in tudi moji kolegi so Obalo že zelo vzljubili. Koncert je tokrat del turneje, nastopili bomo tudi v Ljubljani, Mariboru in dveh mestih v Italiji. Lepo je po dolgem času stopiti na oder, ki je bil pravzaprav moj prvi oder, igrati za družino, prijatelje in bivše učitelje, zdi se mi pa tudi pomembno, da učenci glasbene šole slišijo, kako zveni kvartet in da morda pridobimo kakšnega ljubitelja komorne glasbe več!
Vaša zasedba je resnično zelo zanimiva. Prihajate iz Slovenije, Italije in Romunije. Med vami je več sto kilometrov razdalje. Lahko razkriješ skrivnost, kako je prišlo do ideje, da bi skupaj ustanovili komorni ansambel? Kje je vzrok za tako močno voljo, da že šest let vztrajate na skupni glasbeni poti?
Vsi štirje smo začeli študij na Konservatoriju v Celovcu in postali dobri prijatelji. Že od nekdaj smo imeli radi komorno glasbo in smo čutili veliko željo po igranju v godalnem kvartetu. Na srečo smo se srečali in to željo uresničili. Vzrok za vztrajnost je prav želja po odkrivanju novega repertoarja, globokemu posvečanju glasbi, izmenjavi po navadi štirih različnih mnenj, koncertih, potovanjih ...
Je nadaljevanje študija na isti šoli zgolj slučaj?
Sploh ne. V času študija v Celovcu smo spoznali profesorja iz berlinske Visoke šole za glasbo, ki nas je povabil na sprejemni izpit za študij komorne glasbe. Na naši berlinski poti smo torej skupaj že od samega začetka.
Na koncertu ste predstavili dela Haydna, Šostakoviča, Schuberta, na vaši spletni strani pa je mogoče zaslediti zelo bogat repertoar skladb za godalni kvartet. Kar 31 jih je. Med njimi najdemo dela dunajskih klasikov, skladateljev romantike, impresionizma, zgodnjega in poznega 20. stoletja in kar lepo zbirko del sodobne glasbe. Kako izbirate program, ki ga predstavljate na svojih koncertih? Imate tudi kakšno skladbo, ki vam je še posebej pri srcu?
Vedno se trudimo sestaviti čim bolj zanimive, pestre programe, ki vključujejo dela iz različnih glasbenih obdobij, a imajo kljub temu tesno povezavo, morda podobno zgodbo, podobno ozadje. Kot mladi glasbeniki se želimo razviti tako v izvajanju dunajskih klasikov, kot tudi izvajanju povsem nove glasbe. Smo mnenja, da je izvajanje sodobne glasbe prav tako pomembno, če ne še bolj, kot izvajanje Haydna, Mozarta, saj je priložnost učenja iz prve roke od še živečih skladateljev, izjemna izkušnja. Hkrati nam glasba omogoča, da jo poslušalcem približamo tudi na manj konvencionalen način. Brittnov kvartet smo na primer izvedli na tako imenovanem “koncertu s pogovorom”, kjer smo s pomočjo muzikologa skladbo predstavili publiki v obliki pogovora, glasbenih primerov in šele po tem zaigrali celotno delo. Prav Brittnov kvartet je tako postal eden od naših najljubših skladb.
Za seboj imate ne le številne koncerte po vsej Evropi in celo v Južni Afriki, ampak tudi veliko izjemnih uspehov z mednarodnih tekmovanj. Tako ste maja 2012 postali štipendisti organizacije Yehudi Menuhin Live Music, v Hannovru ste prejeli prvo nagrado tako strokovne žirije kot tudi publike, novembra 2016 pa ste iz Berlina odšli kot zmagovalci tekmovanja Boris Pergamenščikov. Police se najbrž že šibijo pod težo nagrad in pokalov. Kam vas v kratkem vodi pot?
Po turneji se vračamo v Berlin, kjer imamo še nekaj koncertov, nato se bomo udeležili seminarja komorne glasbe v Lübecku, ki bo naša priprava na prvo tekmovanje letos. V začetku aprila bomo tekmovali na mednarodnem tekmovanju v Franciji. Pravkar smo izvedeli, da smo sprejeti tudi na Mednarodno tekmovanje za godalni kvartet “Premio Borciani”, ki bo junija v Italiji. Repertoar za italijansko tekmovanje je zelo obsežen, v štirih tekmovalnih etapah moramo predstaviti kar sedem različnih del, kar pomeni približno pet ur glasbe! To pomeni, da bomo do junija večinoma v delovnem procesu in da bomo večino našega časa preživeli v vadnicah, na odrih, seminarjih in poskušali pripraviti program čim bolje. Po junijskem tekmovanju nas čaka še ena zelo zanimiva izkušnja - pravkar smo podpisali pogodbo z Lincoln Centrom v New Yorku, za katere bomo nastopali najprej v New Yorku in potem še v njihovi dvorani na ladji križarki. Čakajo nas torej štirje meseci potovanj in nastopanj skoraj vsak večer. V letu 2018 načrtujemo tudi snemanje CD-ja.
Kdo med vami je tista gonilna sila, ki skrbi, da ste ves čas na odru, da sodelujete na festivalih in tekmovanjih?
Vsi štirje smo zelo aktivni, se spodbujamo in si delimo organizacijska dela.
V čem je skrivnost vaše iskrivosti in razigranosti, ki kar žari iz vaših slik, kar danes že kar pogrešamo pri domačih, včasih že kar preresnih, izvajalcih?
Saj ni vedno tako, kot na slikah. Ne bi rekla, da je razigranost in dobra volja povezana z domačimi oz. tujimi izvajalci, je stvar posameznika, odnosov med glasbeniki v primeru komorne zasedbe … Prepričana sem, da lahko vsak v glasbi najde veliko življenja, energije in motivacije, ki mu pomaga premagati marsikatero prepreko na karierni poti.
Kje se vidite v tem trenutku med domom in tujino?
Trenutno se v Berlinu počutimo zelo dobro, okolje je glasbenikom prijazno in ponuja tudi veliko možnosti nastopanja, česar v Sloveniji, Italiji in Romuniji žal ni toliko.
Kje pa se najbolj prepoznate med klasično in sodobno glasbo?
Zaenkrat nam najbolj leži glasba 20. stoletja, ampak se nikakor ne posvečamo izključno le tej - v prihodnosti se bo še veliko spremenilo.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Nadaljevati skupno pot, nastopiti na največjih odrih, prepotovati svet in deliti našo ljubezen do komorne glasbe mlajšemu občinstvu.
In to so tudi storili. V koprski glasbeni šoli so 16. marca nastopili za učence in zanje priredili prav posebno glasbeno popoldne z izbranimi skladbami, ki so jih sproti komentirali in tako približali na otrokom primeren način. Naslednji dan pa so se širšemu občinstvu predstavili na večernem koncertu in pripravili izjemen glasbeni dogodek z deli Haydna, Schuberta in Šostakoviča.