GŠ Koper, Izola, Piran

Istra
Tekst: Katja Bertok
Foto: Arhiv POK Matevž Kocjan in Jaka Ivančič

 

Luigi Gravisi je denimo že leta 1851 oblikoval predloge o delovanju glasbenih institucij v Kopru. In besede so meso postale. Leta 1856 je zaslediti inventarni popis instrumentov, pohištva in uniform godbe na pihala, ki je z nekaterimi prekinitvami delovala vse do leta 1899. Kasneje, že po 1. svetovni vojni (leta 1919), najdemo podatke o obstoju godbe v Pobegih. Naslednji pomemben mejnik v delovanju godb na Koprskem je gotovo druga svetovna vojna. Po njej je bila leta 1953 ustanovljena neposredna predhodnica Pihalnega orkestra Koper – Sindikalna godba "Enotnost" Koper. Burno življenje godbe je z vzponi in padci trajalo do njenega razpada 1980.
 

Toda skupina zanesenjakov se ni dala, zato so vse sile usmerili v ustanovitev mestnega pihalnega orkestra, katerega jedro je leta 1981 postala skupina učencev Glasbene šole Koper, z dirigentom Darijem Pobego. Od tedaj mineva 36 let orkestrske glasbe, ki ima danes dom na Martinčevem trgu, v cerkvi sv. Jakoba. Taktirko pred 55-članskim orkestrom pa zadnji dve leti vihti Borut Vatovec.
 

»Naša glavna obveza je t a trenutek nastop na prestižnem mednarodnem tekmovanju amaterskih pihalnih orkestrov Filicorno d'oro v Rivi del Garda (6. – 9. aprila), kjer se bomo predstavili z dvema skladbama,« nam zaupa Borut Vatovec. Gre za izjemno pomembno tekmovanje v tem delu Evrope, na katerem bo letos nastopilo 46 orkestrov v petih težavnostnih kategorijah.
 

Orkester se redno udeležuje najrazličnejših nastopov, prisotni so na domala vseh občinskih prireditvah, med odmevnejše pa zagotovo sodi njihov tradicionalni Božični koncert, ki je vselej dobro obiskan. »Tokratni nastop pa je drugačen, na tekmovanju v Rivi del Garda bomo nastopili prvič, kar za orkester pomeni zajeten organizacijski in motivacijski zalogaj. Ne nazadnje pa je to tudi priložnost, da se v svoje delo veliko bolj poglobimo,« nadaljuje Vatovec.
 

Zasedba dirigentskega mesta terja zajetno mero odgovornosti. Pa negotovosti tudi, saj se Vatovec spogleduje po uspešnem delu, ki ga je v orkestru opravil njegov predhodnih Darij Pobega. »Gre za obdobje, ki ga bo težko doseči, ponoviti. Orkester je zrasel iz majhne skupine zanesenjakov in je v obdobju treh desetletij veliko dosegel. Postali so prepoznavni po vsej Sloveniji. Lahko si le želimo, da bomo orkestrsko glasbo popeljali še dlje, da bo rasla v še kaj bolj zrelega, boljšega,« o svojem delu pove Vatovec.
 

36 let Pihalnega orkestra Koper pomeni številne vaje, skladbe, koncerte in nastope. Pri slednjih ostajajo zvesti vsem prireditvam v mestu, zato se radi odzovejo na različna povabila.

 

Orkestrsko igranje je po mnenju zdajšnjega dirigenta veliko več ko le "preigravanje". Igrati en inštrument sam je namreč nekaj povsem drugega, kot če ta inštrument vključimo v orkester. Tu dobi drugačno dimenzijo in vrednost. Ne nazadnje pa ne gre le za inštrument, gre za glasbenike, prijatelje, ki so povezani tudi izven orkestrske postave. Srečujejo se v družabnem in profesionalnem življenju. In če je verjeti pregovoru "Kdor poje slabo ne misli", je med njimi resnično posebna vez.
 

Žan Lešnik, 18 let: »Že v osnovni šoli sem bil član šolskega orkestra, a sem si želel nečesa več. Od 9. razreda dalje sem tako član POK-a, kjer uživam ob igranju bas pozavne, spoznavanju glasbenega programa in ne nazadnje v družbi ostalih članov orkestra.«

 

Orkester resda tesno sodeluje z učenci glasbene šole, hkrati pa ostaja odprt za vsakogar, ki bi se jim rad pridružil. »Kajti glasba je vrh vsega. 55 nas je in želeli bi si še kakšnega člana,« zaključuje Vatovec.