GŠ Koper, Izola, Piran

 

Jurmala, 22.–24. september 2017
Nekaj manj kot 2000 kilometrov loči Slovenijo od sorazmerno majhne države Latvije ob Baltskem morju. Ta je sicer trikrat večja od Slovenije, ima pa le toliko prebivalcev kot naša država, no, morda nekaj malega več. Kar tretjina prebivalstva živi v glavnem mestu Rigi, od tega je polovica Latvijcev, polovica pa Rusov, s katerimi jih zgodovina kar najtesneje povezuje. Riga je iz arhitekturnega in zgodovinskega vidika zanimivo mesto, prava zakladnica stavb v slogu art nouveau začetka 20. stoletja in značilni leseni arhitekturi 19. stoletja.

Če se slovenski zbor odpravi tja na tekmovanje, potem ima za to seveda še druge razloge. Ti se sučejo predvsem okrog dejstva, da je Latvija, tako kot Slovenija, država z odlično pevsko tradicijo, ki premore veliko izvrstnih zborov, vrhunske zborovske dirigente in ugledne zborovske skladatelje (med njimi Ēriksa Ešenvaldsa in Peterisa Vasksa, katerih skladbe so pogosto tudi na sporedih slovenskih zborov), v zadnjem času pa se tam rojevajo tudi zanimive zborovske prireditve. Letos je latvijska prestolnica Riga gostila prvo zborovsko Evrovizijo, lansko leto pa se je v neposredni bližini prestolnice, v obmorski Jurmali, rodilo Mednarodno zborovsko tekmovanje Baltskega morja (International Baltic Sea Choir Competition). Že lani smo imeli tam tudi Slovenci svojega predstavnika, Grudnove Šmikle iz Železnikov z Marjeto Naglič, letos pa sta se tja odpravila Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z Majo Cilenšek in Mešani zbor Crescendo iz Škofje Loke z dirigentom Žigo Kertom.
 

Zakaj Latvija?
»Dekleta so se sama odločila, da želijo nastopiti na tehtnejšem tekmovanju, kjer bodo lahko pokazala vse svoje znanje, prav slikovito so se izrazila, češ, ne bomo se vozile tako daleč, da bi odpele le štiri pesmice,« pove koprska zborovodkinja Maja Cilenšek, »odločilno je bilo tudi to, da je to tekmovanje v državi, ki je doslej še nismo obiskale. Latvijsko tekmovanje nam je tudi časovno ustrezalo, saj so dekleta v tem času že opravila s svojimi študijskimi obveznostmi in so se lahko popolnoma posvetila zboru.«

Pevci škofjeloškega zbora Crescendo in njihov zborovodja Žiga Kert pa so takole utemeljili svojo izbiro: »Naš zbor sestavljajo predvsem študentje. Smo zelo mlad zbor, štejemo komaj dobri dve leti. Da smo za svoje prvo tekmovanje izbrali Latvijo, so nas spodbudile Grudnove Šmikle s svojimi objavami na družabnih omrežjih. Študentje seveda radi potujemo, bolj kot to pa se nam je zdelo zanimivo, da bi se udeležili zahtevnega ‘grand prix tekmovanja’, na katerem bodo nastopili nekateri najboljši evropski zbori. To priložnost smo izkoristili še za postanek v Varšavi, kjer smo s svojim nastopom razveselili poljske zborovske navdušence.«
 

 

 Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z zborovodkinjo Majo Cilenšek je eden od treh slovenskih zborov, ki so se doslej udeležili novega visoko kakovostnega evropskega tekmovanja International Baltic Sea Choir Competition v Jurmali. Zasedle so odlično drugo mesto.

 

2. Mednarodno zborovsko tekmovanje Baltskega morja
Od 22. do 24. septembra je v letoviškem obmorskem mestu Jurmala, le kakih 20 km od glavnega mesta Rige, potekalo 2. Mednarodno zborovsko tekmovanje Baltskega morja – International Baltic Sea Choir Competition ali po latvijsko 2. Starptautiskais Baltijas Jūras Koru Konkurss, kot ga je poimenoval umetniški direktor tekmovanja Janis Ozols, sicer dirigent več latvijskih zborov in profesor na Glasbeni akademiji v Rigi. Izmed več prijavljenih zborov je organizator v konkurenco odbral 12 najboljših. Izbrani so bili predstavniki osmih evropskih držav, po eden iz Irske, Estonije, Češke, Finske in Rusije, po dva iz Švedske in Slovenije ter trije domačini iz Latvije. Med tekmujočimi je bilo nekaj zborov, ki smo jih Slovenci gostili na našem mednarodnem mariborskem tekmovanju Gallus, kar nekaj med njimi pa jih je že osvojilo celo najvišje evropske lovorike na drugih uglednih tekmovanjih, kot so Arezzo, Debrecen, Cork in še nekatera. Ti zanimivi podatki so napovedovali več kot le zanimivo tekmo.

Zborom je v akustično izvrstni dvorani Dzintari Hall sledila petčlanska mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali latvijski skladatelj Rihards Dubra, estonska dirigentka Triin Koch, litvanski dirigent Rolandas Daugela, slovenski skladatelj in dirigent Ambrož Čopi ter ameriški dirigent Brady Allred kot predsednik žirije.

Vsak zbor se je na tekmovanju predstavil trikrat, prvič na netekmovalnem otvoritvenem koncertu v eni od akustičnih cerkva v Jurmali, drugič v tekmovalnem obveznem programu, ki je vključeval skladbo sodobnega latvijskega avtorja Ēriksa Ešenvaldsa, program tretjega nastopa zborov pa je bil prosto izbran. Najboljših pet je smelo nastopiti še enkrat, za grand prix oziroma veliko nagrado tekmovanja, na tem nastopu je bila dovoljena ponovitev ene od skladb iz prejšnjih programov. To pa pomeni, da je moral vsak zbor pripraviti 40 do 50 minut »čiste glasbe«, da se je lahko udeležil tega tekmovanja. Vsi so bili odlično pripravljeni, pet izbrancev pa še zlasti.
 

Vrhunski rezultati zborov
Odločitev žirije je presenetila kar vse po vrsti; poslušalce in nastopajoče, konkurenca je bila namreč tako močna, da bi se na vrh lahko povzpel vsak od petih finalistov, žirija pa je tja umestila New Dublin Voices z dirigentko Bernie Sherlock, seštevek točk žirantov je bil 95,33. Ta odličen irski zbor Slovenci že kar dobro poznamo, pred dvema letoma smo ga namreč gostili v Mariboru, kjer se je uvrstil na tretje mesto, takoj za latvijski zbor Maska, ki ga je vodil – kdo drug kot – Janis Ozols, pred tem pa je zmagal že v Arezzu in irskem Corku.

Le 33 stotink točke za Irci so s 95 točkami pristala koprska dekleta, Dekliški zbor Glasbene šole Koper in Maja Cilenšek. Tudi ta zbor se lahko pohvali z nekaj dobrimi mednarodnimi dosežki, kot so zmaga na tekmovanju Varsovia Cantat ter drugi nagradi v Riminiju in Milazzu na Siciliji, tokrat pa se je 23 koprskih deklet še bolje predstavilo.

S 93,33 točke je sledil švedski Komorni zbor Härlanda. Ta je pred tem že uspešno nastopil v bolgarski Varni in francoskem Toursu. Sledila sta latvijski zbor Emils Darzins, ki je bil pred tem uspešen v avstrijskem Spittalu, in švedski moški zbor Svanholm Singers, ki je sicer z boljšim izkupičkom točk kot letos v Latviji tudi pred dvema letoma v Mariboru pristal na petem mestu. Naš drugi slovenski zbor Crescendo in Žigo Kerta je žirija z dobrim izkupičkom 87,08 točke postavila na osmo mesto, za finski mešani in latvijski moški zbor, a pred zbore iz Estonije, Češke, Latvije in Rusije, kar je brez dvoma lep rezultat za zborovskega debitanta.

Tako nastopajoči kot tudi člani žirije so bili nad ravnjo letošnjega tekmovanja navdušeni. Predsednik žirije Brady Allred se je strinjal, da je bilo »tekmovanje na zelo visoki ravni. Po zelo uspešnem prvem letu se je, kot kaže, dober glas razširil po svetu, tako se ga je letos udeležilo nekaj zares dobrih zborov. Zelo težko je med sabo primerjati ženske, moške in mešane zbore. Žirija se je kar lepo znašla, ocenjevali smo pravzaprav glasbeno doživetje, na ta način je bila primerjava lažja. Nekateri so imeli res fantastične programe, to pa je osnovni pogoj za dobro uvrstitev na tekmovanju.«

Ambrož Čopi je bil v vlogi žiranta začuden nad neverjetno hitro rastjo latvijskega tekmovanja: »Od letošnjih dvanajstih zborov kakšnega res ne bi uvrstil na tekmovanje, velika večina pa je bila na zares visoki ravni, nekateri so bili celo vrhunski, taki, ki bi se lahko predstavljali na kateremkoli mednarodnem prizorišču.«
 

 New Dublin Voices, zborovodkinja Bernie Sherlock

Za zgled mariborski Gallus
Mednarodno zborovsko tekmovanje Baltskega morja v marsičem spominja na naše mariborsko tekmovanje Gallus, v nekaterih podrobnostih pa je vendarle samosvoje in izvirno. »Če sem iskren …, Maribor je bil zame izhodišče,« pove Janis Ozols. »Vaše tekmovanje je odlično organizirano, kar je za sodelujoče zbore zelo pomembno. Vsak zbor natančno ve, kaj je kdaj na programu in kaj se od njega pričakuje, spremljevalci pa poskrbijo, da zbor dobi vse, kar potrebuje, da se lahko popolnoma posveti pripravam na najpomembnejši trenutek.«

Obvezno enoglasje, obvezna skladba latvijskega avtorja in obvezna a cappella skladba iz obdobja romantike, to so posebnosti baltskega tekmovanja. »Seveda je pomembno, da imajo tekmovanja tudi svoje specifike,« se strinja Ambrož Čopi, »zbori imajo radi nove, drugačne izzive, med tehtnejša tekmovanja pa latvijsko vendarle umešča dejstvo, da mora tudi tu, tako kot v Mariboru in na vseh ostalih ‘resnih’ tekmovanjih, vsak zbor res ogromno pokazati, tako v količini kot tudi v raznolikosti programa.«

Tako kot ostala tekmovanja se tudi to – spričo ekonomskih oziroma gospodarskih zadreg v evropskem prostoru, trudi za skoncentriranost dogajanja, da zborom ne povzroča več stroškov, kot je nujno potrebno. To pa seveda pomeni, da mora vsak zbor v prvem tekmovalnem dnevu nastopiti dvakrat, najboljši pa naslednje jutro še enkrat. To terja tako od nastopajočih kot tudi od žirantov izjemno kondicijo, ti morajo namreč v prvem tekmovalnem dnevu brez popuščanja v koncentraciji zborom slediti polnih osem ur.

 

Vtisi ob koncu
»Res je bilo zelo naporno dvakrat v istem dnevu napeti vse sile in iztisniti iz sebe tisto najboljše, kar premore zbor,« se spominja Maja Cilenšek, »tu se verjetno pokaže pripravljenost zbora, pevska zrelost deklet in njihova pevska kondicija. Z rezultatom smo zelo zadovoljne, pravzaprav presrečne, zavedamo se visoke ravni tega tekmovanja, v grand prixu smo namreč nastopile kot prve in tako slišale vse svoje izvrstne konkurente.«

»Vedeli smo, da se podajamo na zahtevno tekmovanje,« pove Žiga Kert, »to so nam potrdili tudi organizatorji našega koncerta v Varšavi. Ta podatek nas ni vznemirjal, saj je bil naš cilj predvsem izvesti tekmovalne programe na tak način, da bomo s svojimi nastopi zadovoljni, in se tako predstaviti občinstvu in žiriji v kar najlepši luči. Tako pevci kot jaz smo se na tem tekmovanju tudi veliko naučili.«

Ob koncu tekmovanja je bil Janis Ozols v vlogi organizatorja več kot zadovoljen: »V Latviji smo nujno potrebovali tekmovanje na visoki kakovostni ravni. Jurmala je lepo turistično mesto, njen župan je naklonjen glasbi, zaveda se, kako pomembna je za mesto kulturna ponudba, ima izvrstno dvorano, to je mala dvorana v tipični leseni zgradbi Dzintari Hall z enkratno akustiko, v kateri se zbori zelo dobro počutijo in v kateri tudi občinstvo ni prikrajšano za vse odtenke dobrega petja. To so razlogi, da smo tekmovanje umestili prav v Jurmalo. Zelo sem vesel in srečen, da nam je uspelo pridobiti tako kakovostne zbore, čudovito tekmovanje je bilo to, žirija je imela zelo težko in odgovorno delo.« Na moj namig o tem, ali je njihova ambicija oziroma želja priti med tekmovanja za veliko nagrado Evrope (EGP – European grand prix for choral singing), pa Janis Ozols takole: »Ja, to bi bilo res lepo. Predstavnika Sebastien Durand iz fancoskega Toursa in Xabier Ormazabal iz Tolose v Španiji sta bila tu, da bi ocenila naše tekmovanje. Če sem prav razumel, sta bila z našim delom zadovoljna. Ja, res je, zelo si želimo vstopiti v ugledno družbo tekmovanj za veliko nagrado Evrope.«

Pevci in zborovodje so bili menda kar brez izjeme navdušeni nad svojo izbiro tekmovanja in države gostiteljice. Poleg prijazne akustike dvorane, odlične organizacije in lepih pevskih doživetij so domov odnesli tudi nepozabne vtise in doživetja iz turistične Jurmale in arhitekturno bogate Rige, ki mata kaj pokazati.