GŠ Koper, Izola, Piran

Bobnič, št. 38, februar 2018

Dušan Kitič: »Velik vpliv na otroke ima pedagog, ki otroka prepriča, da ostane v glasbeni šoli.«
Dušan Kitič je profesor klarineta, saksofona in kljunaste flavte na Glasbeni šoli Koper in na podružnici v Izoli. Prihaja iz Novega Sada in od leta 2000 živi v Izoli. Že več kot 10 let je član Pihalnega orkestra Izola, od leta 2015 pa je tudi njegov predsednik in ga vodi.

Od kod izvira vaša ljubezen do glasbe?
Na osnovni šoli mi je učiteljica glasbe, h kateri sem hodil na pevske vaje, predlagala, da se udeležim sprejemih izpitov na glasbeni šoli. Moja prva želja je bila, da bi igral harmoniko, vendar sem bil takrat za igra-nje instrumenta premlad. Tako sem se najprej začel učiti violino, a je bila ljubezen do igranja harmonike močnejša. Ko sem se jo znova želel učiti, sem bil žal prestar. Nato mi je glasbeni učitelj predstavil nov inštrument – klarinet in tako sem pričel z učenjem tega inštrumenta. Ni bilo pomembno, kateri inštrument igram. Če čutiš glasbo in jo živiš, ti je pomembno predvsem to, da igraš. Šolanje sem zaključil v Novem Sadu, prav tako tudi glasbeno akademijo.

Ali kot učitelj opažate veliko priljubljenost glasbe med današnjo mladino?
Otroci vedno radi hodijo v glasbeno šolo oz. se radi še dodatno izobražujejo na glasbenem področju. Velikokrat zaradi sebe, se pa zgodi, da tudi zaradi staršev. Velik vpliv na otroke ima tudi pedagog, ki otroka prepriča, da ostane v glasbeni šoli in da se razvija v tej smeri. Veliko otrok, ki pridejo na sprejemne izpite, že na začetku pokaže velik talent in naloga pedagoga je, da otroka zna usmerjati, da se razvija. S časom pa se pokaže, da je tisto, kar največ prispeva k razvoju, delo.
Zelo je odvisno od generacije otrok: od 2005 pa do 2010 je bila populacija otrok manj številčna, in to se je odrazilo tudi pri vpisu na glasbeno šolo. V zadnjih šestih letih je v glasbene šole vpisanih zelo veliko otrok in tako je tudi lažje izbrati med vsemi. To, da je otrok zavrnjen in ne naredi sprejemnih izpitov, velikokrat ne vpliva na otroka samega, ampak na starša, ki je želel, da bi otrok obiskoval glasbeno šolo. To ni nič osebnega, preprosto nismo vsi za vse in posledično niso vsi za glasbo.

Ali mislite, da se da glasbo tudi naučiti? Ali pa nujno potrebuješ talent, da si dober?
Talent je zagotovo prvi predpogoj za to, nadalje pa se raz-vija z delom. Seveda se lahko določene stvari tudi naučimo. Zelo pomembna so tudi prva leta razvoja, npr. koliko starša otroku pojeta, saj se posluh razvije tudi na ta način. Otroka je treba spodbujati, da odpre svoj glas, kar je zelo pomembno pri posluhu.
Ni rečeno, da bo talentiran otrok tudi delaven, saj sposobnost še ni dovolj za uspeh. Delovne navade so izredno pomembne, saj se glasbeni talent lahko razvija le z delom.

Vsako leto je v Izoli predbožični koncert. Ali lahko predstavite priprave nanj?
Po navadi imamo enkrat ali dvakrat na teden skupinske vaje. Letos smo bili v novi, veliko mlajši sestavi, saj se je veliko starejših članov odločilo zapustiti orkester, ki je prostovoljne narave. Naš dirigent Mirko Orlač je tudi naš umetniški vodja, ki odloči, kateri program bi bil najbolj primeren za nas. S pripravami na predbožični koncert smo pričeli z novim šolskim letom. Večkrat imamo tudi intenzivne vaje, velikokrat čez vikend, če kaj ne gre.
V orkestru nas trenutno deluje približno 45; najmlajši član ima 11 let, najstarejši pa čez 70. Ta gospod je upokojenec in je bil včasih tudi dirigent.
Orkester ima zelo dolgo tradicijo, več kot 140 let. Zelo lepo sodelujemo z Občino Izola pa tudi s Centrom za kulturo, šport in prireditve.