Novice, članki in odmevi ...
DAJVA, ZAIGRAJVA NA DVA KLAVIRJA!
Primorske novice
Tekst: Tatjana Gregorič
Foto: Andraž Gombač
Učenci Glasbene šole Koper z mentoricami in s klavirjema, ki jim omogočata posebno izkušnjo.
Mladi pianisti in njihove profesorice iz Glasbene šole Koper so lani novembra za 17. Slovenske klavirske dni 2017 v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju pripravili zanimiv projekt, s katerim so predstavili manj znane otroške klavirske koncerte. Skupno muziciranje z učiteljem oziroma skupni nastop na odru namreč predstavlja dodatno motivacijo za učenca, na kar učitelji, še posebno na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, pogosto pozabijo in se osredotočajo le na solistične programe.
Veliko mladih pianistov si vsaj enkrat v času šolanja želi zaigrati z orkestrom, a za to le redkokdaj dobijo priložnost.
Danijela Masliuk, profesorica klavirja v koprski glasbeni šoli, je zato med sicer bogato, a premalo poznano literaturo otroških klavirskih koncertov izbrala štiri dela, najbolj poslušljiva, najzanimivejša in primerna za izbrane učence šole, ter orkestrski part, prirejen za klavir.
Mentorstvo je zaupala svojim kolegicam. “Tema lanskih Klavirskih dni je bila motivacija, kako učence motivirati k nastopanju, vadbi, igranju, raziskovanju zvoka in glasbe. Zato sem se odločila za en vidik komorne glasbe, za predstavitev otroških klavirskih koncertov, ki jih pri nas ne izvajajo in niti ne poznajo, čeprav so lahko zelo lepa popestritev repertoarja. Hkrati je tak način skupnega muziciranja veliko zabavnejši in učencu ponuja novo izkušnjo. Ko učenec in učitelj igrata vsak na svojem inštrumentu, zveni klavir povsem drugače,” poudarja. Tovrstna literatura je nastajala že pred stoletji in tudi sodobni skladatelji se zavedajo, da morajo pisati kakovostno glasbo tudi za otroke. Med takimi so ukrajinski skladatelj Isaak Berkovich, ruska skladatelja Jurij Polunin in Aleksandr Tsfasman ter angleški skladatelj Alec Rowley.
Na to prijetno, a tudi zahtevnejšo avanturo poustvarjanja njihovih klavirskih koncertov (Piano concertino op. 44 v C-duru, Concertino v a-molu, stavka Snežinke iz Jazz suite, Miniature concerto) so se podali osemletna Elizaveta Ilienko, sedemletna Sofia Masliuk, desetletna Femi Gabriella Reid in Maj Pajić, enajstletna Daniel Ota in Vid Božič ter 14-letna Daša Sedmak, ki so skupaj z mentoricami Danijelo Masliuk, Valentino Češnjevar, Nušo Gregorič in Ano Žunič oblikovali poučno, všečno, dražljivo, živahno in občuteno klavirsko zgodbo. V njej je prav posebno priložnost drugačnega in novega druženja dobila Daša: “Sama se česa takega nikoli ne bi domislila. Izkušnjo prilagajanja drugemu glasbeniku sicer lahko dobiš v komorni igri, a tu je bilo drugače, saj so se lahko učiteljice, ki so precej bolj izkušene, prilagajale nam. Bila sem pozitivno presenečena, tako nad svojim delom kot nad igro drugih.”
Z izvedbo projekta, ki naj bi doživel nadaljevanje in nadgradnjo, je zadovoljna tudi Danijela Masliuk: “Izkušnja je bila preprosto fantastična, vsi smo seveda veliko vadili, a se tudi zabavali. Naše gostovanje v Trstu in Velenju je poželo veliko navdušenja in pozornosti. Po koncertu so me mnogi spraševali za literaturo. Vsi moji učenci trenutno igrajo koncerte, poiskala pa sem še nekatere, ki so jih napisali predvsem ruski skladatelji. Seveda imamo na naši šoli srečo, ker imamo v učilnicah dva klavirja in lahko izvajamo takšno literaturo. Idealno bi bilo, če bi se lahko dogovorili s kakšnim orkestrom, da bi vsaj sposobnejši učenci lahko tudi kdaj zaigrali z njim, ker je to povsem drugačna izkušnja.”
Tega si želi tudi Sofia Masliuk, ki s svojo mentorico (in mamo) že nekaj mesecev intenzivno vadi cel koncert Berkovicha, saj ga namerava izvajati ob koncu šolskega leta.
Tekst: Tatjana Gregorič
Foto: Andraž Gombač
Učenci Glasbene šole Koper z mentoricami in s klavirjema, ki jim omogočata posebno izkušnjo.
Mladi pianisti in njihove profesorice iz Glasbene šole Koper so lani novembra za 17. Slovenske klavirske dni 2017 v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju pripravili zanimiv projekt, s katerim so predstavili manj znane otroške klavirske koncerte. Skupno muziciranje z učiteljem oziroma skupni nastop na odru namreč predstavlja dodatno motivacijo za učenca, na kar učitelji, še posebno na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, pogosto pozabijo in se osredotočajo le na solistične programe.
Veliko mladih pianistov si vsaj enkrat v času šolanja želi zaigrati z orkestrom, a za to le redkokdaj dobijo priložnost.
Danijela Masliuk, profesorica klavirja v koprski glasbeni šoli, je zato med sicer bogato, a premalo poznano literaturo otroških klavirskih koncertov izbrala štiri dela, najbolj poslušljiva, najzanimivejša in primerna za izbrane učence šole, ter orkestrski part, prirejen za klavir.
Mentorstvo je zaupala svojim kolegicam. “Tema lanskih Klavirskih dni je bila motivacija, kako učence motivirati k nastopanju, vadbi, igranju, raziskovanju zvoka in glasbe. Zato sem se odločila za en vidik komorne glasbe, za predstavitev otroških klavirskih koncertov, ki jih pri nas ne izvajajo in niti ne poznajo, čeprav so lahko zelo lepa popestritev repertoarja. Hkrati je tak način skupnega muziciranja veliko zabavnejši in učencu ponuja novo izkušnjo. Ko učenec in učitelj igrata vsak na svojem inštrumentu, zveni klavir povsem drugače,” poudarja. Tovrstna literatura je nastajala že pred stoletji in tudi sodobni skladatelji se zavedajo, da morajo pisati kakovostno glasbo tudi za otroke. Med takimi so ukrajinski skladatelj Isaak Berkovich, ruska skladatelja Jurij Polunin in Aleksandr Tsfasman ter angleški skladatelj Alec Rowley.
Na to prijetno, a tudi zahtevnejšo avanturo poustvarjanja njihovih klavirskih koncertov (Piano concertino op. 44 v C-duru, Concertino v a-molu, stavka Snežinke iz Jazz suite, Miniature concerto) so se podali osemletna Elizaveta Ilienko, sedemletna Sofia Masliuk, desetletna Femi Gabriella Reid in Maj Pajić, enajstletna Daniel Ota in Vid Božič ter 14-letna Daša Sedmak, ki so skupaj z mentoricami Danijelo Masliuk, Valentino Češnjevar, Nušo Gregorič in Ano Žunič oblikovali poučno, všečno, dražljivo, živahno in občuteno klavirsko zgodbo. V njej je prav posebno priložnost drugačnega in novega druženja dobila Daša: “Sama se česa takega nikoli ne bi domislila. Izkušnjo prilagajanja drugemu glasbeniku sicer lahko dobiš v komorni igri, a tu je bilo drugače, saj so se lahko učiteljice, ki so precej bolj izkušene, prilagajale nam. Bila sem pozitivno presenečena, tako nad svojim delom kot nad igro drugih.”
Z izvedbo projekta, ki naj bi doživel nadaljevanje in nadgradnjo, je zadovoljna tudi Danijela Masliuk: “Izkušnja je bila preprosto fantastična, vsi smo seveda veliko vadili, a se tudi zabavali. Naše gostovanje v Trstu in Velenju je poželo veliko navdušenja in pozornosti. Po koncertu so me mnogi spraševali za literaturo. Vsi moji učenci trenutno igrajo koncerte, poiskala pa sem še nekatere, ki so jih napisali predvsem ruski skladatelji. Seveda imamo na naši šoli srečo, ker imamo v učilnicah dva klavirja in lahko izvajamo takšno literaturo. Idealno bi bilo, če bi se lahko dogovorili s kakšnim orkestrom, da bi vsaj sposobnejši učenci lahko tudi kdaj zaigrali z njim, ker je to povsem drugačna izkušnja.”
Tega si želi tudi Sofia Masliuk, ki s svojo mentorico (in mamo) že nekaj mesecev intenzivno vadi cel koncert Berkovicha, saj ga namerava izvajati ob koncu šolskega leta.