GŠ Koper, Izola, Piran

Primorske novice

Tekst: Andraž Gombač

Foto: Andraž Gombač 

 

Drevi bo 70 let praznovala Glasbena šola Koper, ki jo poleg matične sestavljata še šoli v Izoli in Piranu. Slavnostni koncert bo v Avditoriju Portorož, v mestu, kjer se je leta 1948 začela zgodba te glasbene šole. 
 

Šolo so ustanovili na pobudo Srečka Kumarja, čigar 130. obletnico rojstva praznujemo letos.
 

V Kojskem v Brdih, kjer se je 9. aprila 1888 rodil, kjer je pokopan in kjer o njem priča kip mojstra Borisa Kalina, je Srečka Kumarja v glasbeni svet vpeljal oče, kapelnik godbe na pihala. Šolanje je deček nadaljeval v Grgarju, Podgori pri Gorici in na učiteljišču v Kopru. Tam se je učil violine in klavirja, v četrtem letniku pa vodil zbor in orkester. Osupljiva življenjska pot ga je zatem vodila v Trst, Leipzig, na Češko, v Ljubljano, Zagreb ... Povsod se je izkazal kot organizator, glasbenik, pedagog, borec za svobodo in rodoljub, z uspehi pa je segel tudi onkraj meja domovine. 
 

Po drugi svetovni vojni, med katero je bil učitelj klavirja in vodja zbora v Beogradu, se je jeseni leta 1945 vrnil na Primorsko. V Kojskem je ustanovil ženski mladinski zbor Soča, s katerim je naslednje leto nanizal 24 koncertov. 
 

Leta 1948 je Kumar postal vodja zborovodskih tečajev in učitelj klavirja v Portorožu, kjer so na njegovo pobudo 21. decembra 1948 ustanovili glasbeno šolo in jo dve leti zatem preselili v Koper. Kumar je bil njen ravnatelj do upokojitve leta 1952, njegovo življenje pa se je izteklo 9. februarja 1954, ob klavirju, med igranjem Serenade Op. 9 češkega skladatelja Vítezslava Nováka, ki jo je pojasnjeval učenki.
 

Po Kumarjevi upokojitvi je ravnatelj postal Vladimir Lovec. Z Miranom Haslom je leta 1967 spodbudil, da so se koprska, izolska in piranska glasbena šola združile v zavod Center za glasbeno vzgojo, ki ga je zatem kar 24 let uspešno vodil in razvijal Hasl. Kolektivi šol so se kadrovsko okrepili in napredovali, raslo je tudi zanimanje otrok in njihovih staršev.



 

Leta 1992 je ravnatelj postal Borut Logar, ki je v osmih letih ustanovo povezal s podobnimi tudi v tujini in sloves Kopra ponesel v svet. Med desetletnim ravnateljevanjem Marije Gombač se je med drugim uresničila želja, da bi v tem prostoru zaživela še umetniška gimnazija. Leta 2003 se je Center za glasbeno izobraževanje na zahtevo ministrstva za šolstvo, znanost in šport preimenoval v Glasbeno šolo Koper s podružnicama v Izoli in Piranu.
 

Iztok Babnik, ravnatelj od leta 2010, v zapisu ob jubileju poudarja, da sloves šole seže celo v Ameriko in Azijo, vsako leto pa jo v treh mestih obiskuje približno tisoč otrok - strokovno podkovani učitelji jih poučujejo veliko inštrumentov, nauk o glasbi ali solfeggio, komorno in orkestrsko igro, imajo pa tudi uspešne pevske zbore in baletni oddelek. 
 

Med skladatelji in glasbeniki, povezanimi s šolo, so Vladimir Lovec, Ivan Šček, Bojan Glavina, Ambrož Čopi, Tatjana Jercog, Patrik Greblo, Tinkara Kovač, Andrej Makor ... 
 

Program drevišnjega slavnostnega koncerta, ki bo ob 19. uri v Avditoriju Portorož, bodo oblikovali trije največji sestavi glasbene šole: Trobilni ansambel Glasbene šole Koper - Brass Band KIP z dirigentom Borisom Benčičem, Simfonični orkester Vladimir Lovec in Simfonični orkester Glasbene šole Koper Vladimir Lovec, ki jima bosta dirigirala Žiga Cerar in Kazimierz Dąbrowski, ter Mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Majo Cilenšek. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor. 
 

Med nekdanjimi učenci Glasbene šole Koper je tudi pevka in flavtistka Tinkara Kovač. Njen prvi učitelj, danes že pokojni Marjan Kocjančič, jo je uvedel “v čarobni svet flavte”, po štirih šolskih letih in pol pa jo je predal v roke Kseniji Kos. “Ksenija je pristopila k meni s še sodobnejšimi načini igranja na flavto. Tako me je navdušila nad tem instrumentom in glasbo nasploh, da sem se že pri enajstih letih odločila, da bo to moj poklic. V meni je negovala kreativnost, improvizacijo, skupinsko igro in kompozicijo ter vame naselila ne samo bodočega instrumentalista, ampak tudi avtorja.”
 

Tinkara Kovač se rada spominja tudi Nadje Žerjal in Bojana Glavine, ki sta jo na nastopih spremljala s klavirjem in vzpodbujala, medtem ko s Stano Umek, ki je zdaj njena sovaščanka v Lokvi, še vedno redno sodeluje na nastopih: “In komaj čakava, da lahko skupaj muzicirava, vsakič znova ganjeni prav do solz. Ja, glasba je lepa reč. Še lepše je, če se ti v zgodnji mladosti ne upre. Jaz sem imela srečo! Glasbeni šoli ob jubileju želim, da bi še naprej opravljala svoje poslanstvo in imela čim več vpisanih otrok.”