Novice, članki in odmevi ...
PRIHAJAJO NADARJENI GLASBENIKI IZ VSE EVROPE
Primorske novice
Piše Vesna Humar
Fotografije Damjan Balbi
Projekt evropskega mladinskega orkestra je že praznoval svoj 20. rojstni dan. Leto za letom dirigent in glasbeni pedagog Igor Kuret Coretti izbere glasbenike in glasbenice iz vse Evrope, stare od enajst do 18 let, in jih združi v večkulturni simfonični orkester. In vsako leto druženje nadarjenih mladih pod vodstvom Kureta in drugih uveljavljenih ter uglednih mentorjev ustvari posebno energijo, ki jo začutijo tako občinstvo kot strokovnjaki in poznavalci. Zato ni čudno, da je orkester gostoval na številnih prestižnih dogodkih.
Prijateljstvo za vse življenje
Lani so v Ravenni in Redipulji ter na ljubljanskem Kongresnem trgu sodelovali pri izvedbi Verdijevega Rekvijema pod taktirko Riccarda Mutija. Igrali so v več krajih na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji, v Assisiju in Rimu, Bukarešti, Berlinu, Tirani, v Pragi, Varšavi in še kje. Nabor koncertov je dolg, še daljši pa je seznam imen mladih glasbenikov, več kot 2500 jih je, ki so si z orkestrom odprli nova obzorja. In nova obzorja so skoraj tako pomemben del projekta kot kakovostna glasba.
“Vsako leto opazujemo, kako skupno delo in ustvarjanje na magičen način povezujeta te mlade ljudi. Tu nastanejo prijateljstva, ki trajajo vse življenje. Ko se ob koncu poslavljamo, tečejo solze, in vedno jim pred zadnjim koncertom rečem, da je naše druženje neponovljivo. V enaki zasedbi ne bomo igrali nikoli več,” pojasnjuje Kuret, ki je iz orkestra naredil svoje življenjsko poslanstvo in uresničitev svojih temeljnih načel.
Evropa še vedno potrebuje akorde
“V zadnjem času so naše finančne in organizacijske težave vse večje. Sicer lahko računamo na podporo nekaterih zvestih partnerjev, a pogosto slišimo, da je tovrstni orkester postal nepotreben, saj napetosti ob meji med Italijo in Slovenijo ni več in je evropska ideja že uresničena. Tako razmišljanje je napačno. Medsebojno spoznavanje in razumevanje je treba nenehno negovati in krepiti, pa tudi: Evropa je prav zdaj soočena s številnimi ekonomskimi in socialnimi izzivi,” razmišlja Kuret.
Njegova želja po mladem in prijateljskem duhu, ki bi prežel Evropo, v veliki meri raste iz osebne izkušnje in zgodovine. Kot tržaški Slovenec je živel obdobje medsebojnega nezaupanja na meji in dočakal otoplitev odnosov. Del tega razvojnega loka je tudi njegovo prijateljevanje z družino Rumiz, ki ga je pred desetletji marsikdo obravnaval s skepso in mržnjo in iz katerega se letos rojeva prav poseben poklon spominu na žrtve prve vojne.
Na vabilo na koncert v Portorož se je kritično odzval Božo Novak iz Ajdovščine, sicer organizator več prireditev in član številnih domoljubnih organizacij. Novak se boji, da je koncert izgovor za slavljenje vstopa Italije v prvo svetovno vojno. “Prosimo vas, bodite resni in ne dovolite, da manipulirajo z vami s pomočjo umetnosti, ki v tem primeru, kot taka, izgublja primarni pomen in je postala le podaljšek profašističnih idej naših sosedov,” je pozval v pismu vodstvu Avditorija. “Kritika je nesmiselna, saj je naš namen ravno nasproten. Nočemo proslavljati vojne, temveč kritično razmisliti o človeški tragediji, o skupni usodi Slovencev, Italijanov in drugih narodov, ki so se borili na soški fronti,” se je odzval Kuret in poudaril, da ne bodo govorili “ne o generalih ne o bitkah, temveč o ljudeh in njihovemu trpljenju.” Kuret sicer priznava, da je bila uporaba besedne zveze “ob 100. obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno” na vabilu na koncert nekoliko nerodna in je nenatančno povzela namen in duh dogodka.
Pisma s fronte
V letošnjem ciklu koncertov mladinskega orkestra se bosta namreč prepletala glasba in beseda, ki jo je zasnoval in jo bo na odru izvajal znani tržaški novinar in publicist Paolo Rumiz. “Za Božič leta 1914 so se vojaki spontano dogovorili, da za nekaj ur prekinejo spopade in si voščijo. Iz tega človeškega stika raste evropska misel. Članice in člani orkestra, mladi in neobremenjeni ljudje, so potomci vojakov, ki so se borili in umirali na evropskih frontah,” razlaga Kuret, tudi sam potomec dedka, ki se je z ruske fronte pred malo manj kot sto leti vrnil peš: po nekajletnem odisejskem potovanju.
Piše Vesna Humar
Fotografije Damjan Balbi
Projekt evropskega mladinskega orkestra je že praznoval svoj 20. rojstni dan. Leto za letom dirigent in glasbeni pedagog Igor Kuret Coretti izbere glasbenike in glasbenice iz vse Evrope, stare od enajst do 18 let, in jih združi v večkulturni simfonični orkester. In vsako leto druženje nadarjenih mladih pod vodstvom Kureta in drugih uveljavljenih ter uglednih mentorjev ustvari posebno energijo, ki jo začutijo tako občinstvo kot strokovnjaki in poznavalci. Zato ni čudno, da je orkester gostoval na številnih prestižnih dogodkih.
Prijateljstvo za vse življenje
Lani so v Ravenni in Redipulji ter na ljubljanskem Kongresnem trgu sodelovali pri izvedbi Verdijevega Rekvijema pod taktirko Riccarda Mutija. Igrali so v več krajih na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji, v Assisiju in Rimu, Bukarešti, Berlinu, Tirani, v Pragi, Varšavi in še kje. Nabor koncertov je dolg, še daljši pa je seznam imen mladih glasbenikov, več kot 2500 jih je, ki so si z orkestrom odprli nova obzorja. In nova obzorja so skoraj tako pomemben del projekta kot kakovostna glasba.
“Vsako leto opazujemo, kako skupno delo in ustvarjanje na magičen način povezujeta te mlade ljudi. Tu nastanejo prijateljstva, ki trajajo vse življenje. Ko se ob koncu poslavljamo, tečejo solze, in vedno jim pred zadnjim koncertom rečem, da je naše druženje neponovljivo. V enaki zasedbi ne bomo igrali nikoli več,” pojasnjuje Kuret, ki je iz orkestra naredil svoje življenjsko poslanstvo in uresničitev svojih temeljnih načel.
Evropa še vedno potrebuje akorde
“V zadnjem času so naše finančne in organizacijske težave vse večje. Sicer lahko računamo na podporo nekaterih zvestih partnerjev, a pogosto slišimo, da je tovrstni orkester postal nepotreben, saj napetosti ob meji med Italijo in Slovenijo ni več in je evropska ideja že uresničena. Tako razmišljanje je napačno. Medsebojno spoznavanje in razumevanje je treba nenehno negovati in krepiti, pa tudi: Evropa je prav zdaj soočena s številnimi ekonomskimi in socialnimi izzivi,” razmišlja Kuret.
Njegova želja po mladem in prijateljskem duhu, ki bi prežel Evropo, v veliki meri raste iz osebne izkušnje in zgodovine. Kot tržaški Slovenec je živel obdobje medsebojnega nezaupanja na meji in dočakal otoplitev odnosov. Del tega razvojnega loka je tudi njegovo prijateljevanje z družino Rumiz, ki ga je pred desetletji marsikdo obravnaval s skepso in mržnjo in iz katerega se letos rojeva prav poseben poklon spominu na žrtve prve vojne.
Na vabilo na koncert v Portorož se je kritično odzval Božo Novak iz Ajdovščine, sicer organizator več prireditev in član številnih domoljubnih organizacij. Novak se boji, da je koncert izgovor za slavljenje vstopa Italije v prvo svetovno vojno. “Prosimo vas, bodite resni in ne dovolite, da manipulirajo z vami s pomočjo umetnosti, ki v tem primeru, kot taka, izgublja primarni pomen in je postala le podaljšek profašističnih idej naših sosedov,” je pozval v pismu vodstvu Avditorija. “Kritika je nesmiselna, saj je naš namen ravno nasproten. Nočemo proslavljati vojne, temveč kritično razmisliti o človeški tragediji, o skupni usodi Slovencev, Italijanov in drugih narodov, ki so se borili na soški fronti,” se je odzval Kuret in poudaril, da ne bodo govorili “ne o generalih ne o bitkah, temveč o ljudeh in njihovemu trpljenju.” Kuret sicer priznava, da je bila uporaba besedne zveze “ob 100. obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno” na vabilu na koncert nekoliko nerodna in je nenatančno povzela namen in duh dogodka.
Pisma s fronte
V letošnjem ciklu koncertov mladinskega orkestra se bosta namreč prepletala glasba in beseda, ki jo je zasnoval in jo bo na odru izvajal znani tržaški novinar in publicist Paolo Rumiz. “Za Božič leta 1914 so se vojaki spontano dogovorili, da za nekaj ur prekinejo spopade in si voščijo. Iz tega človeškega stika raste evropska misel. Članice in člani orkestra, mladi in neobremenjeni ljudje, so potomci vojakov, ki so se borili in umirali na evropskih frontah,” razlaga Kuret, tudi sam potomec dedka, ki se je z ruske fronte pred malo manj kot sto leti vrnil peš: po nekajletnem odisejskem potovanju.
Udeleženci, 67 nastopajočih, dvanajst mentorjev in nekaj spremljevalcev, se bodo v Kopru zbrali jutri, prvi koncert pod naslovom Bobni miru pa bo naslednji četrtek v portoroškem Avditoriju. Mladi glasbeniki bodo prekolovratili Primorsko. Obiskali bodo tudi najbolj pomenljiva prizorišča bojev na soški fronti ter se med drugim peš povzpeli na Kolovrat in h kapelici na Javorci nad Tolminom.
Rumiz je izbral besedila, v naslednjih dneh bo v Kopru vadil z orkestrom. Del programa pa bodo tudi besede udeleženk in udeležencev. “Fante smo prosili, naj napišejo pisma s fronte, dekleta pa, naj si zamislijo pismo od doma. Izbrali bomo najboljše,” je pojasnil Kuret.
Jezik koncerta bo italijanščina: “Ker so besede organski del glasbe, jih je težko simultano prevajati, a bomo na vseh dogodkih poskrbeli za to, da bo imelo občinstvo v rokah slovenski prevod celotnega besedila.”
Mladi glasbeniki bodo stanovali v dijaškem domu, po skupinah bodo vadili na koprski glasbeni šoli, od skupinskih vaj pa bodo meščani imeli pokušino milih zvokov. Igrali bodo namreč na prostem, na dvorišču italijanske osnovne šole.