Novice, članki in odmevi ...
KONČNO POSNETA!
Primorske novice
Tekst in foto: Andraž Gombač
“Sodelovanje med vsemi, ki skušamo ohranjati Tartinijevo dediščino živo, je velik korak,” je včeraj poudarila Duška Žitko, kustosinja za umetnostno zgodovino v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Ozrla se je po bolj prazni kakor polni dvoranici: “Danes bi morali praznovati največji slovenski praznik, saj je izšel CD, na katerem je prvič posneto najpomembnejše slovensko glasbilo, ki ga hranimo v naši državi, in to z glasbo, ki jo je napisal najpomembnejši skladatelj, rojen na prostoru današnje Slovenije. Večjega od Tartinija nimamo, zato sem zelo žalostna, da danes z nami ni nikogar z občine in nikogar z ministrstva.”
Izjemno zagnan raziskovalec Tartinijeve glasbe, leta 1956 v Trstu rojeni in v Parmi živeči slovenski violinist Črtomir Šiškovič, je mojstrove svetovno najbolj znane sonate - Didone abbandonata, Vražji trilček, Pastorale in Staggion bella - v studiu Glasbene šole Nova Gorica posnel s čembalistom Luco Ferrinijem in ob tehnični pomoči Alessandra Sluga, CD pa je izšel pri založbi Dynamic iz Genove. “Mednarodno zasnovan CD bi prihodnje leto radi ponatisnili tudi s knjižico v slovenščini,” pravi direktor piranskega muzeja Franco Juri, “do takrat pa bo na voljo v muzeju in Tartinijevi hiši ter na spletu.”
Sloviti goslar Bruce Carlson iz Cremone, ki ga bodo kmalu spet povabili v Piran, da opravi še nekaj najnujnejših popravil dragocenega glasbila, je Šiškoviču povedal, da je Tartinijeva originalna violina iz 18. stoletja sestavljena iz javorovega lesa iz Apeninov, še več pa bo znanega, ko jo spet prime v roke. Šiškovič, ki ima s takimi priletnimi damami veliko izkušenj, zna iz kakovostne stare violine izvabiti “čim slajše zvoke”, in kadar pomisli, da je nanjo igral sam Tartini, mu delo postane neopisljiva slast.
Na nocojšnjem koncertu bo poleg Šiškoviča in Ferrinija nastopil še Slovenski klavirski trio, ki ga sestavljajo pianist Miha Štokelj, violinistka Maja Fleischman in violončelistka Sanja Repše, jutri ob 18. uri pa bo na istem odru na Koncertu v čast Piranu nastopil Mešani pevski zbor Vila Velebita s solisti in Tamburaški orkester glasbene šole v Požegi. Na Tartinijevem trgu bo na ogled razstava fotografij skupine v baročnih kostumih, ki jih je posnel Jaka Varmuž.
Pri poklonu velikemu mojstru Tartiniju, ki se ga bodo spomnili z nizom prireditev, sodelujejo Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran, Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, Občina Piran, Avditorij Portorož, Obalne galerije Piran, Zveza kulturnih organizacij, Turistično združenje Portorož, Festival Tartini, Glasbeni ateljeje Tartini in Tartinijada.
Naslednji petek bo ob zaključku gostovanja piranske razstave Tartini 1692-1770 v Pokrajinskem muzeju Koper na Tartinijevo violino zaigral Benjamin Ziervogel (1983) iz Celovca. Zvrstilo se bo še več prireditev, ki jih bomo pravočasno napovedali tudi v našem časopisu.
Tekst in foto: Andraž Gombač
“Sodelovanje med vsemi, ki skušamo ohranjati Tartinijevo dediščino živo, je velik korak,” je včeraj poudarila Duška Žitko, kustosinja za umetnostno zgodovino v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Ozrla se je po bolj prazni kakor polni dvoranici: “Danes bi morali praznovati največji slovenski praznik, saj je izšel CD, na katerem je prvič posneto najpomembnejše slovensko glasbilo, ki ga hranimo v naši državi, in to z glasbo, ki jo je napisal najpomembnejši skladatelj, rojen na prostoru današnje Slovenije. Večjega od Tartinija nimamo, zato sem zelo žalostna, da danes z nami ni nikogar z občine in nikogar z ministrstva.”
Izjemno zagnan raziskovalec Tartinijeve glasbe, leta 1956 v Trstu rojeni in v Parmi živeči slovenski violinist Črtomir Šiškovič, je mojstrove svetovno najbolj znane sonate - Didone abbandonata, Vražji trilček, Pastorale in Staggion bella - v studiu Glasbene šole Nova Gorica posnel s čembalistom Luco Ferrinijem in ob tehnični pomoči Alessandra Sluga, CD pa je izšel pri založbi Dynamic iz Genove. “Mednarodno zasnovan CD bi prihodnje leto radi ponatisnili tudi s knjižico v slovenščini,” pravi direktor piranskega muzeja Franco Juri, “do takrat pa bo na voljo v muzeju in Tartinijevi hiši ter na spletu.”
Sloviti goslar Bruce Carlson iz Cremone, ki ga bodo kmalu spet povabili v Piran, da opravi še nekaj najnujnejših popravil dragocenega glasbila, je Šiškoviču povedal, da je Tartinijeva originalna violina iz 18. stoletja sestavljena iz javorovega lesa iz Apeninov, še več pa bo znanega, ko jo spet prime v roke. Šiškovič, ki ima s takimi priletnimi damami veliko izkušenj, zna iz kakovostne stare violine izvabiti “čim slajše zvoke”, in kadar pomisli, da je nanjo igral sam Tartini, mu delo postane neopisljiva slast.
Na nocojšnjem koncertu bo poleg Šiškoviča in Ferrinija nastopil še Slovenski klavirski trio, ki ga sestavljajo pianist Miha Štokelj, violinistka Maja Fleischman in violončelistka Sanja Repše, jutri ob 18. uri pa bo na istem odru na Koncertu v čast Piranu nastopil Mešani pevski zbor Vila Velebita s solisti in Tamburaški orkester glasbene šole v Požegi. Na Tartinijevem trgu bo na ogled razstava fotografij skupine v baročnih kostumih, ki jih je posnel Jaka Varmuž.
Pri poklonu velikemu mojstru Tartiniju, ki se ga bodo spomnili z nizom prireditev, sodelujejo Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran, Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, Občina Piran, Avditorij Portorož, Obalne galerije Piran, Zveza kulturnih organizacij, Turistično združenje Portorož, Festival Tartini, Glasbeni ateljeje Tartini in Tartinijada.
Naslednji petek bo ob zaključku gostovanja piranske razstave Tartini 1692-1770 v Pokrajinskem muzeju Koper na Tartinijevo violino zaigral Benjamin Ziervogel (1983) iz Celovca. Zvrstilo se bo še več prireditev, ki jih bomo pravočasno napovedali tudi v našem časopisu.