Novice, članki in odmevi ...
GLASBA JE TRENUTNO VSE, KAR IMAM
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Andraž Gombač
Najprej ga je uporabljala v različnih zborih, potem pa še solistično; ob klavirju je Katarina Brenčič na koprski umetniški gimnaziji začela študirati tudi petje. Tako se je veliko let uspešno udeleževala tekmovanj, najprej kot pianistka, potem še kot pevka. Na regijskih tekmovanjih je prejela celo vrsto zlatih priznanj, z državnih pa je povečini prinašala srebrne plakete.
Tudi letos ji je za las ušla zlata plaketa, čeprav se lahko pohvali s četrtim mestom med 17 študenti glasbe v zahtevni II. a kategoriji. Katarina je namreč študentka prvega letnika magistrskega študija klavirja v razredu prof. Jasminke Stančul na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer hkrati obiskuje tudi tretji letnik solopetja na Konservatoriju za glasbo in balet pri prof. Tatjani Vasle.
Čeprav jo glasba spremlja že od zibeli in jo nadvse zabavajo spomini na otroška leta, ko je prepevala v otroških zborčkih ter pri petju predvsem posnemala mamo, se je njeno uradno šolanje začelo na Glasbeni šoli Idrija, v klavirskem razredu prof. Tatjane Grahelj, ki jo je potem nadomestila prof. Helena Plesničar v Ajdovščini. Tam se je odločila nadaljevati šolanje na umetniški gimnaziji v Kopru, kjer je maturo opravila pod mentorstvom prof. Nives Pavlič. Na Koper jo vežejo najlepši spomini, nostalgični pogledi na gimnazijska leta, zdaj pa že razmišlja, kako bo zaključila magisterij iz klavirja in potem še študij solopetja. In kako bi morda potem, nekoč, kot diva pela na kakem velikem odru ...
Študij na dveh oddelkih sočasno terja zelo napete urnike in natančno planiranje časa, a se Katarina kljub temu nobenemu ne bi odrekla, saj si ob tem vendarle lahko kdaj pa kdaj vzame čas tudi za študentsko življenje in "žuranje". Tudi v prostem času posluša predvsem klasično glasbo, a raje simfonično. Rada gre tudi v gledališče ali v opero, kjer se seveda spet srečuje z glasbo, za branje in šport pa ji prevečkrat zmanjka časa...
"Klavir je črno-beli prijatelj, ki daje iz sebe čudovite zvoke in me zvesto spremlja pri petju," pravi Katarina Brenčič, ki v petju vidi svojo notranjost, nekaj čisto svojega, saj ima vsak pevec čisto svoj glas, zato lahko z njim pokaže, kdo je, kaj misli in kako čuti. Na vprašanje, kaj ji pomeni glasba, pa odgovarja: "To je glavna stvar v mojem življenju. To je trenutno vse, kar imam, in vse, kar hočem. Glasba je življenje, je umetnost, je ljubezen, je vse. Brez glasbe ni nič in niti jaz ne bi bila brez glasbe nič."
Zato se v prihodnosti najraje vidi na kakem pomembnem odru. Njena sanjska služba bi bila v operi, obenem pa bi rada gostovala po svetu, na tujih opernih odrih, a se zaveda, da je to zelo naporno in da kariera zahteva tudi žrtve in velika odpovedovanja. Zato še ni povsem prepričana, ali je pripravljena na vsa ta odrekanja, ali se je pripravljena odpovedati tudi družini in otrokom. Saj meni, da je njeno poslanstvo ukvarjanje z glasbo, pa tudi z otroki. In tudi ljubezen je njeno poslanstvo... Za ljubezen pa se vedno najde čas.
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Andraž Gombač
Najprej ga je uporabljala v različnih zborih, potem pa še solistično; ob klavirju je Katarina Brenčič na koprski umetniški gimnaziji začela študirati tudi petje. Tako se je veliko let uspešno udeleževala tekmovanj, najprej kot pianistka, potem še kot pevka. Na regijskih tekmovanjih je prejela celo vrsto zlatih priznanj, z državnih pa je povečini prinašala srebrne plakete.
Tudi letos ji je za las ušla zlata plaketa, čeprav se lahko pohvali s četrtim mestom med 17 študenti glasbe v zahtevni II. a kategoriji. Katarina je namreč študentka prvega letnika magistrskega študija klavirja v razredu prof. Jasminke Stančul na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer hkrati obiskuje tudi tretji letnik solopetja na Konservatoriju za glasbo in balet pri prof. Tatjani Vasle.
Čeprav jo glasba spremlja že od zibeli in jo nadvse zabavajo spomini na otroška leta, ko je prepevala v otroških zborčkih ter pri petju predvsem posnemala mamo, se je njeno uradno šolanje začelo na Glasbeni šoli Idrija, v klavirskem razredu prof. Tatjane Grahelj, ki jo je potem nadomestila prof. Helena Plesničar v Ajdovščini. Tam se je odločila nadaljevati šolanje na umetniški gimnaziji v Kopru, kjer je maturo opravila pod mentorstvom prof. Nives Pavlič. Na Koper jo vežejo najlepši spomini, nostalgični pogledi na gimnazijska leta, zdaj pa že razmišlja, kako bo zaključila magisterij iz klavirja in potem še študij solopetja. In kako bi morda potem, nekoč, kot diva pela na kakem velikem odru ...
Študij na dveh oddelkih sočasno terja zelo napete urnike in natančno planiranje časa, a se Katarina kljub temu nobenemu ne bi odrekla, saj si ob tem vendarle lahko kdaj pa kdaj vzame čas tudi za študentsko življenje in "žuranje". Tudi v prostem času posluša predvsem klasično glasbo, a raje simfonično. Rada gre tudi v gledališče ali v opero, kjer se seveda spet srečuje z glasbo, za branje in šport pa ji prevečkrat zmanjka časa...
"Klavir je črno-beli prijatelj, ki daje iz sebe čudovite zvoke in me zvesto spremlja pri petju," pravi Katarina Brenčič, ki v petju vidi svojo notranjost, nekaj čisto svojega, saj ima vsak pevec čisto svoj glas, zato lahko z njim pokaže, kdo je, kaj misli in kako čuti. Na vprašanje, kaj ji pomeni glasba, pa odgovarja: "To je glavna stvar v mojem življenju. To je trenutno vse, kar imam, in vse, kar hočem. Glasba je življenje, je umetnost, je ljubezen, je vse. Brez glasbe ni nič in niti jaz ne bi bila brez glasbe nič."
Zato se v prihodnosti najraje vidi na kakem pomembnem odru. Njena sanjska služba bi bila v operi, obenem pa bi rada gostovala po svetu, na tujih opernih odrih, a se zaveda, da je to zelo naporno in da kariera zahteva tudi žrtve in velika odpovedovanja. Zato še ni povsem prepričana, ali je pripravljena na vsa ta odrekanja, ali se je pripravljena odpovedati tudi družini in otrokom. Saj meni, da je njeno poslanstvo ukvarjanje z glasbo, pa tudi z otroki. In tudi ljubezen je njeno poslanstvo... Za ljubezen pa se vedno najde čas.