Novice, članki in odmevi ...
TEKMOVANJA V MENI SPROŽIJO ADRENALIN
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Andraž Gombač
V razred prof. Valentine Češnjevar je vstopila pred petimi leti, ko je ostala brez svoje učiteljice in si je novo pedagoginjo našla v povsem novem okolju in celo v drugi državi. Kot nadarjena, muzikalna in virtuozna izvajalka se je predstavila na številnih nastopih ter tekmovanjih v Umagu, Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Gorici, Trstu, Zadru in Zagrebu.
Povsod je občinstvo navdušila s prepričljivimi izvedbami, suverenim nastopom in pristnim odnosom do glasbe. Vsak nov izziv je za Lariso priložnost za zorenje in brušenje interpretacij ter poglabljanje umetniškega podajanja. To potrjujejo tudi rezultati s tekmovanj in njeno vsestransko udejstvovanje na številnih glasbenih dogodkih. Pred dvema letoma se je prvič udeležila Primorskega tekmovanja mladih pianistov v Novi Gorici, kjer je prejela zlato priznanje in dosegla drugo mesto. Istega leta je kot ena najuspešnejših kandidatk opravila sprejemne izpite na umetniški gimnaziji. “O globini njene ljubezni do glasbe priča tudi dejstvo, da se je odločila za vpis v slovenski razred in izobraževanje v Sloveniji, kljub temu da se je ob tem morala najprej resno spoprijeti z učenjem slovenščine. Za takšno odločitev sta potrebna moč in pogum - in Larisa ju očitno ima,” je zapisala njena profesorica v utemeljitvi za podelitev zlatega violinskega ključa, ki ga je Larisa na Glasbeni šoli Koper prejela ob koncu lanskega šolskega leta.
Poleg regijskih in državnih tekmovanj (tudi letos se lahko pohvali z zlatim priznanjem z regijskega in srebrnim z državnega tekmovanja) se je že trikrat udeležila tudi Mednarodnega tekmovanja Paolo Spincich v Trstu. Pred dvema letoma je v izjemno ostri konkurenci med 37 pianisti iz sedmih držav prejela visoko drugo nagrado. Letos je bila še uspešnejša: pred desetimi dnevi se je s tega tekmovanja vrnila kot absolutna zmagovalka. Poleg medalje, diplome in pokala za absolutno prvo mesto v svoji kategoriji je prejela tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe italijanskega avtorja.
In zakaj tako rada tekmuje? “Tekmovanja v meni sprožijo adrenalin,” pojasnjuje. “Že tri mesece pred tekmovanjem sem ga polna in pomaga mi, da lahko več in veliko bolje vadim. In tako se več naučim.”
Da ji glasba pomeni še veliko več, je dokazala tudi s skladateljskimi poskusi in izvedbami na Bienalu sodobne glasbe v Kopru. Udeležuje se tudi mojstrskih tečajev, za komponiranje pa ji v zadnjem času primanjkuje časa ... Na prvem mestu je vendarle klavir, veliko časa pa porabi tudi za učenje, saj ji gre v slovenščini bolj počasi kot v maternem jeziku. Prvi testi na gimnaziji so ji povzročali težave, a po treh mesecih jih je že dovolj razumela.
Z nesebično pomočjo novih sošolcev in prijateljev se je kmalu naučila tudi govoriti slovensko. Ne le to: prvo šolsko leto je končala s prav dobrim uspehom in dobro trojko iz slovenščine! Ta je zato ne skrbi več, usmerja se že proti novim ciljem in glavni je seveda vpis na Akademijo za glasbo, potem pa bi rada postala profesorica klavirja in, če bo le mogoče, tudi koncertantka.
Prihaja namreč iz glasbene družine, v kateri se je vedno prepevalo, saj sta oba starša pevca, brat pa pianist, ki študira na puljski glasbeni akademiji. In če je bil prav on njen prvi vzornik, ji je danes glavni navdih profesorica Valentina Češnjevar: “Nikdar ji ni težko delati z mano, tudi do desetih zvečer, če je treba ... Za delo z mano ni nikdar utrujena, zato bi si tudi sama želela postati taka profesorica.”
Ob vsej nadarjenosti, delavnosti in veliki ljubezni do glasbe ji bo brez dvoma to tudi uspelo.
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Andraž Gombač
V razred prof. Valentine Češnjevar je vstopila pred petimi leti, ko je ostala brez svoje učiteljice in si je novo pedagoginjo našla v povsem novem okolju in celo v drugi državi. Kot nadarjena, muzikalna in virtuozna izvajalka se je predstavila na številnih nastopih ter tekmovanjih v Umagu, Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Gorici, Trstu, Zadru in Zagrebu.
Povsod je občinstvo navdušila s prepričljivimi izvedbami, suverenim nastopom in pristnim odnosom do glasbe. Vsak nov izziv je za Lariso priložnost za zorenje in brušenje interpretacij ter poglabljanje umetniškega podajanja. To potrjujejo tudi rezultati s tekmovanj in njeno vsestransko udejstvovanje na številnih glasbenih dogodkih. Pred dvema letoma se je prvič udeležila Primorskega tekmovanja mladih pianistov v Novi Gorici, kjer je prejela zlato priznanje in dosegla drugo mesto. Istega leta je kot ena najuspešnejših kandidatk opravila sprejemne izpite na umetniški gimnaziji. “O globini njene ljubezni do glasbe priča tudi dejstvo, da se je odločila za vpis v slovenski razred in izobraževanje v Sloveniji, kljub temu da se je ob tem morala najprej resno spoprijeti z učenjem slovenščine. Za takšno odločitev sta potrebna moč in pogum - in Larisa ju očitno ima,” je zapisala njena profesorica v utemeljitvi za podelitev zlatega violinskega ključa, ki ga je Larisa na Glasbeni šoli Koper prejela ob koncu lanskega šolskega leta.
Poleg regijskih in državnih tekmovanj (tudi letos se lahko pohvali z zlatim priznanjem z regijskega in srebrnim z državnega tekmovanja) se je že trikrat udeležila tudi Mednarodnega tekmovanja Paolo Spincich v Trstu. Pred dvema letoma je v izjemno ostri konkurenci med 37 pianisti iz sedmih držav prejela visoko drugo nagrado. Letos je bila še uspešnejša: pred desetimi dnevi se je s tega tekmovanja vrnila kot absolutna zmagovalka. Poleg medalje, diplome in pokala za absolutno prvo mesto v svoji kategoriji je prejela tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe italijanskega avtorja.
In zakaj tako rada tekmuje? “Tekmovanja v meni sprožijo adrenalin,” pojasnjuje. “Že tri mesece pred tekmovanjem sem ga polna in pomaga mi, da lahko več in veliko bolje vadim. In tako se več naučim.”
Da ji glasba pomeni še veliko več, je dokazala tudi s skladateljskimi poskusi in izvedbami na Bienalu sodobne glasbe v Kopru. Udeležuje se tudi mojstrskih tečajev, za komponiranje pa ji v zadnjem času primanjkuje časa ... Na prvem mestu je vendarle klavir, veliko časa pa porabi tudi za učenje, saj ji gre v slovenščini bolj počasi kot v maternem jeziku. Prvi testi na gimnaziji so ji povzročali težave, a po treh mesecih jih je že dovolj razumela.
Z nesebično pomočjo novih sošolcev in prijateljev se je kmalu naučila tudi govoriti slovensko. Ne le to: prvo šolsko leto je končala s prav dobrim uspehom in dobro trojko iz slovenščine! Ta je zato ne skrbi več, usmerja se že proti novim ciljem in glavni je seveda vpis na Akademijo za glasbo, potem pa bi rada postala profesorica klavirja in, če bo le mogoče, tudi koncertantka.
Prihaja namreč iz glasbene družine, v kateri se je vedno prepevalo, saj sta oba starša pevca, brat pa pianist, ki študira na puljski glasbeni akademiji. In če je bil prav on njen prvi vzornik, ji je danes glavni navdih profesorica Valentina Češnjevar: “Nikdar ji ni težko delati z mano, tudi do desetih zvečer, če je treba ... Za delo z mano ni nikdar utrujena, zato bi si tudi sama želela postati taka profesorica.”
Ob vsej nadarjenosti, delavnosti in veliki ljubezni do glasbe ji bo brez dvoma to tudi uspelo.