Novice, članki in odmevi ...
Praznik glasbe v Piranu
Piran
Tekst: Aleksandra Češnjevar Glavina
Foto: Darinka Jug
Za nami je velik projekt, ki je zahteval večmesečno pripravo in se je, sodeč po številnih odzivih, zaključil nadpovprečno in nad vsemi pričakovanji. Slednje so potrdili tudi mnogi navdušeni učitelji in gostje iz vse Slovenije.
Tudi sama sem imela občutek, da je bilo vzdušje v publiki na visokem nivoju in je ves čas naraščalo, saj so dogodki drug za drugim presenečali z raznovrstnostjo in kvaliteto izvedbe. Po vsakem koncertu ali predavanju je bilo čutiti pozitiven adrenalin v zraku. Poslušalci so svojo vzhičenost izrazili z: »… neverjetno, kaj vse ste nam pričarali; kašne bogate vsebine imate; kako je vse odlično organizirano; res uživamo v današnjem dnevu …«. Tudi poletno oktobrsko sonce nad Piranom je dodalo svoj prispevek. Vesela sem, da se včasih "planeti uskladijo" in nas nagradijo tudi s tistim, česar ne moremo vnaprej načrtovati, kot je recimo vzdušje publike.
Prepričana pa sem, da je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je veliko učiteljev priskočilo na pomoč v zaključni, izvedbeni fazi, povsem prostovoljno, zaradi vsebine same - ne zaradi naloge, ne zaradi plačila …
Celoten projekt je sledil eni ideji in ravno tako tudi nastopajoči - na prvem mestu je bila GLASBA in vse se je dogajalo zaradi GLASBE.
V nadaljevanju bi se želela zahvaliti za trud posameznikom, ki so z dobro voljo in prostovoljnim sodelovanjem soustvarili Praznik glasbe. Danes pomoč in volonterstvo nista ravno pogosta, predvsem pa nista samoumevna. Ko pa posamezniki tako brezpogojno združijo moči in z radostjo in lahkotnostjo veselja ustvarijo izjemno celoto, je o tem treba spregovoriti.
Otvoritev Praznika glasbe v Piranu in 1. koncert
Najprej smo na matineji uvodoma prisluhnili Venčku slovenskih ljudskih v izvedbi priložnostnega tria, ki so ga sestavljali Miodrag Bogić na violini, Robert Stanič s klarinetom in pianistka Aleksandra Češnjevar Glavina. Sledilo je zanimivo predavanje o Tartinijevi zapuščini, ki ga je pripravila in slikovno podprla ter odlično prilagodila mladim muzejska svetovalka Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Nato je bil na sporedu koncert Mladi mladim s strastno in odlično mlado virtuozinjo violinistko Mono Veroniko Bogić, ki je pripravila program "za velike umetnike" (Brahms: 3. sonata; Sarasate: Carmen variacije, Paganini: 24. Caprice). Njen nastop je bil suveren ter izrazen in lahko bi ga pripisali umetniku z izkušnjami z velikih odrov.
.jpg)
Predstavitev treh klavirskih zbirk skladatelja Bojana Glavine
Krstno izvedbo je dočakala marsikatera prikupna, duhovita in otrokom zanimiva skladb(ic)a iz bogatega in raznovrstnega šopka Klavirskih miniatur piranskega skladatelja Bojana Glavine. Nastop učencev naše šole, dijakov umetniške gimnazije in gostov Glasbene matice iz Trsta je bil toliko bolj zanimiv, ker so med posameznimi izvedbami mladih pianistov v živo nastajale ilustracije. Vsestranska umetnica Miriam Monica je z obilico humorja in občutkom za otroško dušo ter trenutek v manj kot minuti z nekaj potezami sproti pričarala slikovno ozadje za vsako skladbico. Občinstvo je lahko na velikem platnu Tartinijevega gledališča ob glasbi spremljalo nastajanje zanimivih in duhovitih ilustracij. Gotovo je bila to za vsakogar navdušujoča izkušnja, ki je prebudila otroka v vsakemu od nas. Hkrati pa smo bili priča idejam, ki se porajajo v glavi in srcu človeka, ki živi v umetnosti za umetnost.
.jpg)
Komentirani koncert - predavanje Slovenske klavirske miniature
Ko se je dan prevesil v popoldan, smo dogajanje preselili v Tartinijevo hišo, kjer je ambient poskrbel za bolj salonsko vzdušje. Prisluhnili smo koncertu s predavanjem na temo slovenskih klavirskih miniatur. Predavatelj in koncertant je bil Bojan Glavina, ki je ponudil lasten izbor oz. svojevrstno antologijo klavirskih skladb od Linharta do današnjih še živečih - skupaj 20-ih skladateljev najrazličnejših stilov. Predavanje je razkrilo široko in zanimivo družbeno-kulturno ozadje nastajanja glasbenih del, spoznali smo marsikaj novega povezanega s skladbami, s skladatelji ali s časom, v katerem so živeli. Priznati moramo, da smo mnoge skladbe slišali prvič. Predavatelj je z lahkoto izpostavil nekaj bistvenih dejstev o vsakem skladatelju. Ob prijetnem klepetu pa je v širšem časovnem okviru in z afiniteto, ki jo goji do te oblike slovenske glasbene ustvarjalnosti, postregel še z veliko več zanimivostmi naše kulturne zakladnice. Veseli smo, da je med nami kolega, ki ga tako živo zanimajo tovrstne teme in jih radodarno in s tolikšnim žarom deli z nami.
.jpg)
Okrogla miza o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in varstvu kulturne dediščine
Okrogla miza O mladinski glasbi je odprla precej perečo temo o založništvu v slovenskem glasbenem prostoru in potrebah po novih vsebinah ter o odnosu do njih. Postavila so se vprašanja: kako je mogoče, da je letno izdanih nekaj sto izvodov mladinske knjižne literature, na glasbenem področju pa komaj nekaj notnih zbirk; zakaj nam niti na misel ne pride, da bi fotokopirali knjigo, medtem ko note v veliki meri fotokopiramo in ne kupujemo; kako zaščititi in okrepiti to panogo.
Muzikologinja Helena Filipčič Gardina je naredila poglobljeno raziskavo ob pomoči podatkov, ki jih je pridobila v Glasbeni zbirki NUK ter Pionirski Mestni knjižnici Ljubljana ter ugotovila nekaj pomembnih dejstev, kot je recimo potreba po reorganizaciji, osvetlitvi, predvsem pa po spremembi odnosa same stroke do te problematike. Vsem gostom je zastavila vprašanja, kaj je tisto, kar bi utegnilo pripeljati do željenih sprememb, kar bi izboljšalo trenutno stanje in uredilo za zdaj še zelo neurejeno področje.
.jpg)
Koncert pianista Denysa Masliuka
Denys Masliuk je postregel z izjemnim klavirskim recitalom. Njegov nastop je bil brezhiben, odličen, očarljiv in hkrati strasten ter poglobljen. Bil je romantično izpoveden, vendar niti za trenutek banalen in ves čas zanimiv. V repertoar je pogumno vključil Beethovnovo sonato, vsem dobro znano V mesečini, ki jo zelo radi preigravajo tudi učenci in dijaki glasbenih šol, prenekatere gospe pa ob poslušanju tega dela vzdihnejo. Kljub akustično zelo suhi dvorani je z Mendelssohnovimi Pesmimi brez besed in Rahmaninovimi etudami – slikami s svojo brezhibno igro in povsem ubogljivim klavirjem publiko dobesedno povzdignil, da je ob zaključku zahtevala kar dva dodatka. Drugi dodatek je bila njegovo delo, zelo virtuozna skladba za klavir Dama z rdečo vrtnico. Vzdušje v dvorani je bilo izjemno. Denys je kljub radijskemu snemanju ustvaril enkraten pianistični dogodek, ki je s profesionalnostjo, ki ji ni para, zvenel sproščeno in posvečeno glasbi.
Predstavitev zgoščenke Skozi pravljična mesta črnobelih tipk
Publiko polno pričakovanj je po celodnevnem glasbenem dogajanju čakal še en koncert. Nekateri so se mu zaradi pozne ure in oddaljenosti doma odpovedali. Tisti pa, ki so ostali, so bili deležni "sprehoda skozi pravljična mesta." Pomirjujoč glas pripovedovalke Miriam Monice je vse navzoče odpeljal v čaroben in vsemogočen svet glasbenih pravljic, kot je Pepelka s svojo otožno pesmijo in godrnjavimi polsestrami ter čarobno vilo ali suita nenavadnih likov, kot so Avadutko - beli konjiček samorog, Vodovitka - prijazna rečna ribica, Grozdek Malinko na sprehodu skozi čarobni gozd ali v hitrem in divjem Cirkuškem vlaku. Pianistki Excentury dua Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli sta s čutno in karakterno izvedbo otrokom razumljive glasbe Bojana Glavine ustvarili pravljično vzdušje. Osrednjo vlogo je spet imela GLASBA. Ja, prav ona je pisala in risala situacije, dogodke, like. Vse to pa je - na veselje zlasti mlajše publike - spremljalo tudi odlično sinhronizirano sosledje slik na 50-ih projekcijah, na katerih smo lahko bodisi prebrali del pravljične zgodbe, bodisi gledali, kako voda kaplja, kako curek prerašča v potok, pa v vodomet, ali kako iskrica prerašča v požar in se kroti spet nazaj do iskre, toda še vedno nevarne, kar je sporočala tudi ustrezno rezka glasba. Res zanimiv in očarljiv glasbeno - scenski spektakel z minimalnimi sredstvi. Potrebna sta bila samo dva klavirja, platno s slikami in glas.
.jpg)
Zahvala
Čestitke in zahvala vsem mentorjem, ki so v enem mesecu z učenci naštudirali novo skladbo in pripravili njihov nastop za veliki oder Tartinijevega gledališča ter vse spremljevalne nastope tega projekta: Valentini Češnjevar, Danijeli Masliuk, Nives Pavlič, Ani Žunič, Vesni Zuppin, Tamari Ražem Locatelli, Bojanu Glavini in Aleksandri Češnjevar Glavina ter vsem nastopajočim učencem in dijakom: Žanu Ukmarju, Dori Delbello, Luisi Fusil, Eriku Podbevšku, Maju Pajiću, Emi Hladnić, Luki Zadniku, Martinu Bordonu, Janu Renerju, Femi Gabrielli Reid, Hani Jakovec, Heleni Birsa, Nastasji Češnjevar Ušumović, Simonu Kravosu, Rei Štrukelj Pahović in Taši Šinkovec. Hvala Bojanu Glavini, da še zmeraj ustvarja tako lepe in "uporabne" skladbe za današnje učence. Hvala Duški Žitko, Moni Veroniki Bogić in Vanji Prica, Miodragu Bogiću, Miriam Monica, Heleni Filipčič Gardina za raziskovalno delo, založniku Damjanu Bogataju, kolegom Dimitriju Beuermannu, Zoltanu Petru, Nuši Gregorič, Marku Mihevcu za razmišljanja, opažanja, ideje in opozorila. Zahvalila bi se še Piroški Sič Birsa, Darinki Jug za celodnevno fotografiranje vseh dogodkov, Vesni Zuppin, Robertu Staniču ter kolegici v pokoju Branki Leben za brezpogojno pomoč pri izvedbi projekta, ravnatelju Iztoku Babniku za podporo in pogostitev nastopajočih učencev.
Posebna zahvala gre Valentini Češnjevar, ki je pripravila bogato scenografijo sklepnega koncerta, sodelovala pri oblikovanju plakata in brošure ter bila tudi drugače tehnično in organizacijsko vpletena ter Danijeli Masliuk, ki je poskrbela za administrativna vprašanja ter vse udeležence, v nastajanju projekta pa prispevala s prenekatero idejo.
Hvala Glasbeni šoli Koper, ki je podprla ta dogodek, njenemu vodstvu in tajništvu za razumevanje potreb projekta in vsem sponzorjem Luki Koper - skladu Živeti s pristaniščem, Občini Piran, ZPGŠ, Pomorskemu muzeju Sergej Mašera ter Italijanski skupnosti Piran.
Nenazadnje hvala tudi vsem, ki ste s svojo prisotnostjo na predavanjih in koncertih z besedami podpore zaokrožili dogodek in nam podarili občutek, da tovrstne projekte »ne delamo sami zase«, ampak kljub pomanjkanju časa tudi za druge.
GLASBA je praznovala in lahko smo hvaležni, da smo praznovali skupaj z njo!
Organizatorji KD Ars Magna, KUD Serenada in GŠ Koper