Novice, članki in odmevi ...
S plesom skozi čarobni gozd
Istra
Tekst: GV
Foto: FPA
Tekst: GV
Foto: FPA
Glasbena šola Koper z Avditorijem že vrsto let zelo uspešno sodeluje. Z baletnim oddelkom vsako leto v decembrskem času ustvarita praznično vzdušje za učence obalnih osnovnih šol. Začeli so z eno predstavo, sedaj pa se zaradi zanimanja večinoma zvrstita dve včasih tudi tri novoletne predstave.
Odločili so se, da sodelovanje razširijo tudi na pomladni čas. Tokrat so mlade baletke na njihovem odru odplesale dve predstavi. V prvi so nastopile najmlajše učenke baleta iz plesnih pripravnic in nižjih razredov pod vodstvom Žive Oštir. Kar 65 igrivih deklic se je obulo v plesne copate vil, gozdnih kokošk in piščančkov ter drugih ptic, med katerimi sta ponosno odplesala tudi dva pava. Plesale pa so tudi smreke in gozdni potoček, ob katerem so skakljali zajčki in gozdni škratki. V drugi predstavi, ki je bila namenjena nekoliko starejšim in bolj izkušenim plesalkam, je nastopilo nekaj več pravljičnih bitij v vlogi palčic, cvetličnih in gozdnih vil ter škratov. 57 učenk od 1. do 6. razreda baleta, med njimi je bilo nekaj deklet, ki je šolanje na Glasbeni šoli Koper že zaključilo, vendar zaradi ljubezni do baleta še vedno obiskujejo pouk pri Manjani Milostnik, je pokazalo osnovne baletne korake. V treh slikah sta le-te obe mentorici prepletli v elegantne odrske postavitve ter zanimive igre in interakcije različnih vlog. Dogajanje na odru sta občinstvu pomagale bolje razumeti s preprostimi, vendar zelo jasnimi baletnimi kostumi in nazornimi rekviziti ter skrbno izbranimi fotografijami z gozdnimi motivi. Tudi izbor glasbe skladateljev A. Adama, F. Herodla, L. Delibesa in C. Gounoda ter izjemna igra luči na odru sta močno pripomogla k pravljičnemu vzdušju, v katerem so se dobro znašle prav vse nastopajoče plesalke. Občinstvo, ki je obakrat dvorano skoraj v celoti napolnilo, je bilo priča baletnima predstavama, ki sta vsebovali vse ključne elemente baleta, kot so skupinski plesi, plesni dueti in terceti ter solistične točke. Manjana se je tokrat odločila, da bo solistke vključila v prvo sliko, skupinske plese pa predvsem v tretjo in tako ustvarila gradacijo vse do velikega zaključka. Živin pristop je bil starostni skupini plesalk primerno nekoliko drugačen. V obeh predstavah pa so ob zaključku na oder priplesale prav vse baletke. Ene v soju luninih, druge pa v igri sončnih žarkov.
Pogosto se zgodi, da se naravni pojavi poigrajo z našo domišljijo. In ravno slednje je bila osnovna ideja obeh avtoric. Po odzivih občinstva sodeč, je bila domišljija, ki ni nič drugega kot najiskrenejša oblika ustvarjalnosti, prebujena in za nekaj minut so bili vsi prisotni ponovno v brezskrbnem, očarljivem in hkrati razburljivem pravljičnem svetu. To pa je tudi eden od razlogov, zakaj ljudje občudujemo ples.