Novice, članki in odmevi ...
Prvo trobento je pri štirih poimenovala Zlatka
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet
Foto: Družinski arhiv
12-letna trobentačica Špela Babnik iz Boninov že šesto leto obiskuje koprsko glasbeno šolo, zelo rada igra tenis in veliko bere. Čeprav se že vztrajno uveljavlja kot solistka, z veseljem muzicira tudi v piranskem pihalnem orkestru in big bandu Band-it!. Z državnih in mednarodnih tekmovanj je prinesla vrsto nagrad, nazadnje zlato plaketo s Temsiga.
Špela Babnik, sedmošolka Osnovne šole Elvire Vatovec Prade, obiskuje peti razred trobente, čeprav je v ta instrument oziroma v njegov ustnik začela trobiti že veliko prej … Nič čudnega, saj je njen oče pozavnist, nekdaj član Slovenske filharmonije, danes pa ravnatelj Glasbene šole Koper. Tega nam Špela v pogovoru sicer ni sama izdala, saj ni preveč gostobesedna. Besede skrbno izbira in tudi pretehta. Je pa kot zanimivost povedala, da si je že pri treh letih rada izposodila očetov ustnik in poskušala vanj zatrobiti. Potem se je zaljubila v trobento. Ker tako lepo zveni in se hkrati blešči. Zato je svojo prvo trobento poimenovala kar Zlatka. Dobila jo je že pri štirih letih, ko je morala instrument podpirati z nogami, saj je bil pretežak, da bi lahko vanj trobila stoje.
Danes pa pod mentorstvom Mitje Bobiča s svojo trobento žanje uspehe tako na nastopih kot na tekmovanjih. Prvega se je udeležila že v drugem razredu, ko je na Temsigu prejela srebrno priznanje, leto kasneje pa zlato na Mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu. Dvakrat je tekmovala tudi na Poljskem, kjer je leta 2018 s srebrnim priznanjem zmagala v svoji kategoriji, leto kasneje pa osvojila še zlato priznanje. Z zlatom je obarvano tudi priznanje z lanskega državnega tekmovanja v 1. b kategoriji. Nekaj zaslug za to pripisuje tudi svoji korepetitorki Jasni Jerman, ki vseskozi skrbi za njene klavirske spremljave, in seveda svojemu učitelju Mitji Bobiču. Z njim se odlično razume, saj vselej poskrbi, da je pouk zabaven, a intenziven. “Težko bi si predstavljala delo z drugim profesorjem,” prizna.
Priprave na tekmovanja zahtevajo številne nastope in seveda vsakodnevno vadbo, tudi med počitnicami. In Špela, ki je zrasla v prikupno in za svoja leta kar zrelo mladenko, vsak dan prime trobento v roke in tekmuje sama s seboj. Strahu pred nastopi in tekmovanji še ni izgubila: “A ima tudi ta strah svoj pomen, saj mi daje energijo in koncentracijo, da dam na odru čim več od sebe. S tekmovanji pa pridobim izkušnje in dodatno motivacijo za naprej, tako vsako leto naredim večji korak.”
V zadnjem šolskem letu ti koraki malce zastajajo, saj pouk na daljavo in spletni koncerti ne nudijo več kot toliko užitka. Svoj nastop za novoletni koncert je posnela oziroma “nasnela” na klavirsko spremljavo. Tako pač deluje skupno muziciranje na daljavo, zato srčno upa, da bo vsaj ob koncu šolskega leta lahko zaigrala v živo. Tudi načrte za prihodnost danes težko kuje. Še naprej se želi ukvarjati s trobento, kaj več pa si ne upa razmišljati. Zanimata jo še geografija in matematika, rada tudi bere, najraje fantazijske romane o Harryju Potterju in podobnih junakih. Je pa tudi odlična plavalka in izvrstno riše. Od leta 2018 je tudi (verjetno najmlajša) članica kulturnega društva Pihalni orkester Piran, ki ga vodi njen oče Iztok Babnik, lani poleti pa je pod vodstvom Lovra Ravbarja začela igrati še v big bandu. Tako si s koračnicami, jazz uspešnicami in popularnimi skladbami širi obzorja v različnih glasbenih zvrsteh, a na prvem mestu še vedno ostaja klasična glasba.