Novice, članki in odmevi ...

Ko je umetniški vtis odvisen od tehnologije
Leto 2020/2021  |  18.02.2021  |  Videno: 4924  |  A+ | a-
Radio Koper
Tekst: Lea Hedžet
Foto. Osebni arhiv učencev


Tekmovalci iz najuspešnejšega razreda Tatiane Donis na Glasbeni matici FJK v Trstu (levo Maja Locatelli, desno zgoraj Erica Gerin, desno spodaj Filippo Craglietto)  



Mladi glasbeniki so v času pandemije ostali brez javnih nastopov in s tem oropani možnosti napredovanja, umetniške in osebnostne rasti. Pouk se je preselili na splet, prizadevni pedagogi pa so si omislili še spletne koncerte in tekmovanja.

 
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so glasbene šole, namesto na različne tekmovalne odre, mlade glasbenike oz. njihove posnetke v zadnjem letu prek spleta pošiljale po svetu. Kar 16 učencev glasbenih šol iz Kopra, Nove Gorice, Sežane in Idrije ter iz Glasbene matice Furlanije Julijske Krajine in Umetniške Gimnazije Koper se je s svojimi video posnetki udeležilo šestih različnih tekmovanj, ki naj bi od junija do decembra potekala po Italiji, Makedoniji in celo na Kitajskem. Udeleženci so morali svoje videoposnetkeposlati na spletni naslov tekmovanja in čakati na rezultate.

Nekateri organizatorji so se omejili na objavo rezultatov, drugi so na svojih platformah omogočali tudi poslušanje oziroma ogled posnetkov vseh udeležencev. Primorski tekmovalci so si prislužili kar veliko nagrad in priznanj. Z junijskega tekmovanja Art in Experince v Makedoniji sta mladi koprski pianistki Jana Stanišić in Nastasja Češnjevar Ušumović »prinesli« absolutni prvo in drugo nagrado. Kar tri absolutne prve nagrade so jeseni »potovale« v Trst; 13-letni harfist Filippo Craglietto in desetletna pianistka Aylin Miliani sta jo prejela na Mednarodnem tekmovanju Giovani Talenti Cittá di Gorizia, desetletni Nikita Krebel pa na državnem klavirskem tekmovanju Ugo Amendola v Moglianu Venetu. Med prvonagrajence so se zapisali še 7-letna tržaška harfistka Maja Locatelli in 8-letna pianistka Astrid Glavina, učenka Glasbene šole Koper.

Na Altamira Guitar Competition v Gorici je bil najuspešnejši Primorec Gašper Golob Rupnik iz Idrije, pod mentorstvom Marjetke Mavrije zasedel tretje mesto v svoji kategoriji. Kot poseben dosežek lahko štejemo tudi 34. mesto Metke Mateta iz Lokve pri Sežani, ki je na velikem svetovnem prvenstvu harmonikarjev International Open Trophy tekmovala v kategoriji do 12 let. Uglednega tekmovanja s 70-letno tradicijo se je udeležilo kar 750 harmonikarjev iz 50 držav, žirije po različnih kategorijah pa so štele kar 110 članov. »V drugačnih okoliščinah na spletno tekmovanje ne bi niti pomislila. Ker pa je glasba v okolju izgubila podporo, se mi zdi zelo pomembno najti pot, da se otroci predstavijo širši javnosti, da ne izgubijo motivacije in da z novimi cilji napredujejo,« pravi njena učiteljica Mikela Uršič. Po svoje je bilo spletno tekmovanje prednost tudi za Aylin Miliani, saj se »normalnega« tekmovanja v živo sploh ne bi mogla udeležiti. »Ravno v času tekmovanja je prebolevala covid, zato je morala ostati doma. Tam je pridno snemala svoje izvedbe, dokler posnetek ni bil brezhiben. In z njim je zmagala,« jo je pohvalila Tamara Ražem Locatelli, ki se je s svojimi tremi učenci iz Trsta in Sežane udeležila kar treh tekmovanj. Tudi Aleksandra Češnjevar Glavina je za spletno tekmovanje motivirala tri svoje učence, poleg Astrid še drugonagrajeno Emo Hladnić in Jana Renerja, prejemnika tretje nagrade. Med drugonagrajence pa so se vpisali še harfistka Erica Gerin iz Trsta, klarinetista Matic Furlan in Jakov Milinković iz razreda Aleksandra Miklavca na novogoriški šoli in 7-letna pianistka Tina Uršič iz Sežane. »Vsakega tekmovanja se je vredno udeležiti … vlagati čas, opraviti delo in na koncu sprejeti oziroma biti odgovoren za rezultat, je odlična vaja za življenje,« je o smiselnosti spletnih tekmovanj povedal Matjaž Remec, ki je sprejel izziv prestižnega goriškega kitarskega tekmovanja s svojo najmlajšo učenko Gajo Koglot. O objektivnosti spletnih tekmovanj pa Tamara Ražem Locatelli dvomi ob primeru iz Albenge, kjer je morala ista žirija v dveh tednih oceniti 2000 pianistov. »Tu se ne moremo pogovarjati o objektivnosti. Predvsem pa menim, da tistega vtisa, ki ga naredi otrok, ko zaigra v živo, na posnetkih ni.« Podobno razmišlja tudi Valentina Češnjevar: »Morda so spletna tekmovanja najmanj pisana na kožo izvajalcem s karizmo, ki znajo vzbuditi pozornost poslušalcev s svojo mogočno energijo in prezenco na odru. Nasprotno pa je morda za tekmovalce, ki imajo težave s tremo, to lahko rešitev, saj na posnetku pokažejo več, kot bi sicer v tekmovalni dvorani. Vendar se sprašujem, ali bomo znali obdržati glasbo kot univerzalni jezik z vsebinsko izjemno bogatim sporočilom in to potrebo po komuniciranju, tako izvajalcev kot poslušalcev, če bomo v nedogled odlašali z odpiranjem koncertnih dvoran?« Vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi, še nima odgovora. Niti vprašanje, koliko so spletna tekmovanja pravična ali objektivna. Zagotovo pa je jasno, da so bila v dani situaciji vendarle zelo koristna.