Novice, članki in odmevi ...
Glasba in poezija sta pot do njenega srca
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Erica Poropat
Izredno uspešna 25-letna klarinetistka Julija Vrabec je nižjo glasbeno šolo ter umetniško gimnazijo dokončala v Kopru, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je opravila tudi magistrski študij. Istočasno je magistrirala še v švicarskem Luganu, zdaj pa nadaljuje študij na Visoki šoli za glasbo v Baslu.
Julija Vrabec dosega izjemne uspehe že od nižjih razredov glasbene šole, tako z izvrstnimi rezultati na državnih in mednarodnih tekmovanjih kot na koncertnih odrih, kjer je v gimnazijskih letih nastopala pod mentorstvom prof. Boruta Vatovca. Tudi v času študija pri prof. Jožetu Kotarju na ljubljanski akademiji je na Temsigu dvakrat zmagala in se uvrstila v polfinale tekmovanja klarinetistov Béla Kovács na Madžarskem. Ker jo že od rosnih let zanima glasba vseh zvrsti, je od osnovne šole sodelovala tudi v ansamblu za ljudsko glasbo, v pevskih zborih in orkestrih Glasbene šole Koper, potem pa še v komornih skupinah in orkestrih Akademije za glasbo. Kot solistka je igrala z orkestroma SNG Maribor in RTV Slovenija, ponosna je tudi na nastope v okviru pomembnih slovenskih koncertnih ciklov ter na festivalih Ljubljana, Imago Sloveniae in Lent, na Bienalu sodobne glasbe v Kopru, na Svetovnih glasbenih dnevih in še kje.
Med najdragocenejše izkušnje šteje igranje v Mediteranskem mladinskem orkestru, ki so ga kot mentorji vodili člani London Symphony Orchestra, pa v Slovenskem komornem orkestru Dunaj in v ansamblih za sodobno glasbo. Za izvedbo Mozartovega Koncerta za klarinet in orkester je prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Septembra lani je z odliko magistrirala na Konservatoriju italijanske Švice v Luganu, pod mentorstvom prof. Françoisa Bende, pri katerem se še naprej izpopolnjuje na Visoki šoli za glasbo v Baslu. In tudi tu je nastopila na različnih festivalih, sodelovala pa je tudi v švicarskem mladinskem simfoničnem orkestru in ansamblu za sodobno glasbo. V teh zasedbah igra bas klarinet, ki ji nudi raziskovanje novih zvočnih možnosti. Rada poprime tudi za basetni rog. Trenutno igra na kar štiri klarinete; enega si je kupila s pomočjo štipendije Miran Hasl koprske glasbene šole. Kot izjemno zanimive koncertne izkušnje se spominja nastopa na tekmovanju Carl Nielsen na Danskem, kamor povabijo le 24 klarinetistov z vsega sveta. V času koronakrize se je udeležila več spletnih tekmovanj, na Iscart v Luganu je zmagala, na Vienna New Year's Concert pa se uvrstila na tretje mesto.
.jpg)
Tudi pouk na baselski akademiji trenutno poteka po spletu, v živo izvajajo le individualne instrumentalne ure. Za študij se torej Juliji čas ni ustavil. Pogreša le skupinske ure pri prof. Bendi, ki sicer k pouku zbere skupaj celoten razred. Bendo je izbrala, ker imata podobne glasbene ideale in ker k interpretaciji pristopa na analitičen način. Že njen prvi profesor je opazil, da ima Julija samosvoj način igranja in da se zna zelo naravno izražati. In to posebnost ohranja tudi po šolanju pri različnih profesorjih. Sama pravi, da je pri njih svojo izraznost z novim znanjem še nadgradila.
Tako kot z glasbo se rada izraža tudi s poezijo, ki ji nudi tesnejši stik s sabo. Pesni že od malih nog, leta 2007 je izšla njena prva zbirka in želi si, da bi izdala še kakšno. Poleg tega sta med njenimi cilji tudi izid CD-ja in bogato glasbeno življenje v prepletu komornih, orkestrskih in solističnih koncertov. Ali bo ta prikupna in dejavna mladenka imela pri vsem tem čas tudi za ljubezen? “Ljubezen in umetnost sta neločljivo povezani, ogromno glasbenih del je nastalo iz ljubezni,” pravi. “In če zaradi glasbe v življenju ne bi imela prostora za nič drugega, bi krepko zgrešila bistvo tega, kar skušam z glasbo izraziti.”