Novice, članki in odmevi ...

Ko se pogled sveta upre v mesto na obali
Leto 2020/2021  |  12.11.2020  |  Videno: 5964  |  A+ | a-
Sigic
Tekst: Marina B. Žlender
Foto: arhiv Tatjane Jercog
 
Uspešna prizadevanja Tatjane Jercog in sodelujočih, zlasti Micheleja Marellija, so Koper pretvorila v mednarodno uveljavljeno prizorišče sodobne glasbe.

Tatjana Jercog ni le dovršena pianistka, temveč tudi predsednica Društva prijateljev glasbe in profesorica klavirja na Glasbeni šoli v Kopru. Obenem organizira Bienale sodobne glasbe Koper, ki uspešno konkurira drugim festivalom, saj na njem nastopajo vrhunski umetniki, ki predstavljajo velika imena 20. in 21. stoletja. Zadnja leta festival družno pripravljata Tatjana Jercog in mednarodno priznani klarinetist in skladatelj Michele Marelli. Festival je postal odmeven dogodek, ki že ima svoje občinstvo, glede na vsebine in izvedbe pa se postavlja ob bok velikim festivalom po svetu.

Tatjana, študirala si klavir na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in nadaljevala z izobraževanjem v Veroni in Parizu, na Evropskem konservatoriju. Pod mentorstvom prof. Igorja Lazka si najprej dosegla diplomo višje stopnje, nato pa še mojstrski naslov v razredu glasbene interpretacije. Imela si več solističnih recitalov, sodeluješ tudi v komornih zasedbah in kot solistka z orkestrom. Kako si si utirala umetniško pot? Kdaj si se srečala s sodobno glasbo in se pričela ukvarjati z njo?
Moja prvotna želja na glasbenem področju je bilo koncertiranje, zato sem vso energijo usmerjala v študij klasičnega pianističnega repertoarja, ki sem ga potem izvajala na tekmovanjih in iskala možnosti koncertov. Izvajanje skladb mi je pomenilo raziskovanje svoje notranjosti preko čustev in idej skladateljev. Da to počneš profesionalno, je potrebna sto odstotna predanost, kar ob izzivih življenja ni vedno mogoče. S sodobno glasbo sem se začela ukvarjati predvsem, ko sem se vpisala na kompozicijo. Po veliko letih razglabljanja o mislih, idejah, čustvih ljudi/umetnikov iz preteklosti me je prevzela radovednost nad tem, kako skladatelji razmišljajo in kaj se v umetnosti dogaja danes, v času, v katerem živim.

Svoje pedagoško poslanstvo združuješ z organizatorsko žilico in z Društvom prijateljev glasbe prirejaš glasbene večere. Si tudi duša Bienala sodobne glasbe Koper, kjer sodeluješ s klarinetistom in skladateljem ter prijateljem Michelejem Marellijem.
Že v času študija sem tudi poučevala, in sicer najprej na Glasbeni matici v Trstu, od leta 2001 pa na Glasbeni šoli Koper in na umetniški gimnaziji v Kopru. Hvaležna sem vsem svojim učencem, ker so me veliko naučili, in upam, da sem jim tudi jaz pustila kaj lepega. Vedno sem rada sodelovala pri organizaciji projektov. V okviru Društva prijateljev glasbe prirejamo otroški abonma, redno koncertno sezono, seminarje in predavanja. Letos je posebno leto in naša dejavnost je nekoliko okrnjena, vendar upam, da jo bomo kmalu ponovno oživeli. Največji podvig je bila gotovo zamisel in organizacija koncerta Simfonija Kopra. V Luki Koper smo priredili edinstveno prizorišče med kontejnerji, kjer se je predstavil orkester Slovenske filharmonije v svoji polni zasedbi. V Kopru namreč nimamo dvoran, ki bi lahko gostile velik orkester, zato smo si izmislili novo, posebno prizorišče. Do ideje smo prišli v okviru DPG-ja, vendar realizacija ne bi bila mogoča, če se ne bi povezali z Mestno občino Koper in Luko Koper. Združili smo različne kompetence, ki so pripomogle k res posebnemu dogodku v Kopru. Koncert je bil v sklopu projekta V pričakovanju bienala, saj je bil izveden v letu, ko festival ni bil predviden. Za realizacijo koncerta gre seveda zahvala tudi podpori Ministrstva za kulturo. Upam, da bomo imeli še več takih priložnosti sodelovanja, saj le povezani lahko naredimo veliko.

Posnela si tudi zgoščenko, na kateri združuješ dela tržaškega skladatelja Fabia Niedra z Busonijem, Bergom, Schönbergom in Brahmsom. Kako bi opisala to izkušnjo? Te kot pianistko prav tako zanima zlasti sodobna glasba?
Snemanje zgoščenke je bilo zame izrednega pomena, pianistično in seveda osebnostno. Program, ki sem ga izbrala, me je naučil, kako smo v resnici vsi povezani, kako je sedanjost plod preteklosti in obenem seme prihodnosti. Na čas sem začela gledati nelinearno; gotovo obstajajo vplivi in posledice miselnih struj tako v umetnosti kot v življenju, vendar se mi vse bolj dozdeva, da če bi bili sposobni širšega pogleda (ponovno na umetnost in na življenje), bi videli, kako je vsaka umetnina, vsaka misel sestavni del večje, celostne strukture. Trenutno se ne ukvarjam veliko s pianizmom … Vendar uživam v glasbi vseh časov.

Letos koroni navkljub pogumno načrtuješ Bienale sodobne glasbe Koper skupaj z Michelejem Marellijem. Gostujoči skladatelj letošnjega bienala bo Marco Stroppa, ki živi v Franciji in je redni profesor na Musikhochschule v Stuttgartu. Omeniti moramo tudi vrhunske izvajalce, ki prihajajo med drugim iz vrst Ensemble Recherche, Musikfabrik in Intercontemporain. Kako vama je uspelo sestaviti tako izjemno vsebino festivala?
Od vsega začetka me vodi misel, da bi rada v bližini doma doživljala to, kar se doživlja na kulturnem področju v velikih mestih. Poleg tega sodobne glasbe ni vedno lahko dojeti, jo je pa lažje razumeti, ji slediti, če jo izvajajo vrhunski umetniki. Zato poskušamo navezovati stike z mednarodno priznanimi glasbeniki, seveda z veliko pozornostjo tudi do slovenskih skladateljev in izvajalcev. V veliko pomoč mi je Michele in njegova mednarodna sodelovanja z mnogimi umetniki. 

Program bienala in sodelujoči so velika imena sodobne glasbe, kar pomeni, da ima festival že od vsega začetka ugled na mednarodni ravni. Kako ste ga dosegli? Gotovo ste pravi ljudje na pravem mestu, a vsekakor ni prav pogosto, da bi mesto na Obali obiskali tako izjemni ustvarjalci in interpreti.
Tu bi povedala isto kot v zgornjem odgovoru, bi pa dodala še, da smo se trudili biti zvesti imenu »mednarodni« in smo zato iskali goste iz različnih držav. Vsi, ki so bili v Kopru, so pohvalili dobro organizacijo in toplino občinstva. Tako da jim je izkušnja pri nas ostala v lepem spominu. To pa seveda pomaga pri nadaljnjem delu.

Kdo so bili ustanovitelji Bienala sodobne glasbe Koper? Letošnji bienale bo že sedmi po vrsti. Kako je prišlo do zamisli in uresničitve tega projekta?
Prvi zametki bienala so bili v predavanjih in srečanjih s skladatelji (Rojko, Globokar, Nieder), ki sva jih prirejala s skladateljem in prijateljem Ambrožem Čopijem. Ta srečanja sva počasi širila, dokler se nisva leta 2008 odločila, da prirediva cel festival. Do festivala je prišlo, ker se je prepletal moj in Ambrožev entuziazem in želja po nečem novem v Kopru. Veliko vlogo je imel tudi skladatelj (moj takratni prof. kompozicije) Fabio Nieder, ki mi je veliko pomagal s svojim navdušenjem nad slovensko kulturo, s svojim širokim poznavanjem umetnosti in neprecenljivo tudi pri navezovanju stikov z glasbeniki. Tudi Micheleja sem spoznala, zahvaljujoč njemu.

Sodobna glasba nima široke publike in javni trend ji ni naklonjen, pa vendarle se razvija dalje in kljub ukinitvi nekaterih renomiranih prireditev, kot sta festival Slowind in ciklus Predihano, ta glasba ostaja. Tudi Bienale sodobne glasbe Koper ima svoje občinstvo. Od kod prihaja? Ali meniš, da je bližina Trsta pomembna za bienale ali gre bolj za slovenski kontekst?
Mislim, da je predvsem slovenski. Želela bi si, da bi si ustvarili svojo publiko in da bi bila ta čimbolj mednarodna.

Bienale ima vedno izpostavljeno posebno temo, na zadnjem bienalu so bili to čuti, vključno s šestim čutom. Kaj se obeta letos?
Letos se misli vrtijo okrog časa. Zato smo si zamislili, da bi festival začeli s Kvartetom za konec časa Olivierja Messaiena. In še nikoli prej kot letos se nisem počutila tako razdvojeno v dojemanju časa: statičnost pričakovanja odlokov in odvijanja razmer zaradi virusa, po drugi strani pa frenetično razmišljanje in iskanje rešitev, spodbud in novih pogledov. Razdvojenost med mislijo o koncu ali o začetku »časa«. 

Bienale se odvija na več lokacijah v Kopru in obenem odmeva v primorskih in drugih slovenskih medijih. Kakšno podporo vam nudi samo mesto? Imate oporo tudi v tujini?
Brez podpore Občine Koper in Ministrstva za kulturo ne bi mogli ničesar izvesti. Menim pa, da bi nas mesto lahko še bolj podprlo, v vidu kulturnega turizma. Verjamem, da lahko še veliko naredimo v tem smislu. Letos smo se prijavili na razpis fundacije Ernsta von Siemensa, ki nas je podprla in kateri se izredno zahvaljujemo za izkazano zaupanje.

Kako pa je z razpisom za sodobna glasbena dela? So morda v planu mojstrski tečaji s skladatelji in izvajalci?
Do sedaj smo vse to imeli v sklopu petdnevnega festivala. V načrtu pa imamo posebne delavnice, tako za skladatelje kot za interprete. To zahteva veliko dela pri organizaciji, kar ni vedno lahko, saj se s tem ukvarjam ob službi, je pa tega dela dovolj za polni delovni čas.

Tudi v prihodnje gotovo gojiš veliko pričakovanj v zvezi z bienalom. Morda nekaj misli o tem in o njegovi vlogi po koroni?
Mislim, da pričakovanja lahko razočarajo, zato gledam na nadaljevanje bienala z veliko skromnostjo in zaupanjem, da če bodo ideje dobre, se bodo že nekako razvile in udejanjile. Preden razmišljam o njegovi vlogi po koroni, se moram močno zamisliti o njegovi vlogi med korono. Ga bomo uspeli izvesti, kako ga bomo izvedli, bomo sposobni globljega sporočila naši družbi? Rada bi, da bi bil festival simbol povezovanja, izmenjave idej, svobodnega, kreativnega razmišljanja za boljši danes in še boljši jutri.

Hvala lepa za podeljene misli in veliko uspeha ter sreče z letošnjim festivalom!