Novice, članki in odmevi ...
Harmonika vibrira z njeno dušo
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: iz osebnega arhiva
Rojena za oder. Tako ob nastopu mlade harmonikarice Teje Udovič Kovačič pomisli domala vsak. Nič drugače ni bilo na njenem nedavnem nastopu v Štanjelu, ki ga je pripravila Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z ORO Krasa in Brkinov ter Zvezo primorskih glasbenih šol.
Teja Udovič Kovačič, ki se kot diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani podaja na študij v Strasbourg, je s svojimi izjemnimi interpretacijami baročnih in sodobnih del povsem prevzela poslušalce v Viteški dvorani gradu Štanjel. Z zanimivim, obenem pa tudi zahtevnim sporedom se je tako na prvi šolski dan začasno poslovila od primorskega občinstva, včeraj pa je zaigrala še v Mariboru.
22-letna Teja Udovič Kovačič je sicer danes že prava virtuozinja na harmoniki, čeprav se je v Kopru sprva glasbeno šolala kot pianistka. A so jo navsezadnje bolj pritegnili zvoki instrumenta njene mame, ki je bila dolga leta tudi njena učiteljica. V srednji šoli jo je zamenjal prof. Slavko Magdić, na akademiji pa Borut Zagoranski. V vsem tem času je zmagovala na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, nemalokrat z maksimalnim številom točk. Predvsem pa je že od malega veliko koncertirala, kar počne najraje. Igrala je že v ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije in na več poletnih festivalih. Kot solistka se je predstavila s številnimi orkestri, od Simfonikov RTV Slovenija do domačega šolskega Simfoničnega orkestra Vladimir Lovec. Z nekaj posebnimi projekti Nove filharmonije in Vokalne akademije Ljubljana je snemala tudi plošče ter gostovala na turnejah po Italiji in Španiji, leta 2011 pa je nastopila na štirih simfoničnih matinejah v Cankarjevem domu.
Po diplomi, ki jo je seveda opravila z odliko, ji projekt Erasmus omogoča nadaljevanje študija v Strasbourgu pri profesorici Marie Andree Joerger, od katere si obeta širjenje glasbenih obzorij, predvsem pa hitrejše utiranje poti na večje koncertne odre, kamor primorska glasbenica nedvomno sodi.
Njena brezhibna in izredno muzikalna igra, vse njene geste, gibi celotnega telesa in že sama drža kažejo na popolno povezanost z instrumentom, pa tudi na to, da je rojena za oder. Glasbo, ki jo nosi v sebi verjetno že od rojstva, mehko in izjemno elegantno preliva v harmoniko, ki je sicer do nedavnega veljala za bolj mehaničen, zabavljaški instrument. A pod njenimi prsti zazveni zdaj pojoče zdaj kričeče, po potrebi tudi hropeče ali grozeče. Naravnost neverjetni so njeni “vibrati” v baročnih skladbah Händla in Rameauja, ki ju je zaigrala zelo tekoče z jasnimi in logičnimi linijami v polifonih stavkih ter z naravnost navdušujočim tonskim bogastvom, mestoma celo pravim orgelskim zvenom. Presenetljivo lahkotno je obvladala peklenski tempo Händlove Gige, zasanjano Rameaujevo partituro L'entertien des muses pa občuteno in prepričljivo. Skladbe naših sodobnikov, mlade slovenske skladateljice Nives Šebjan, prav tako mladega iranskega skladatelja Arshie Samsaminie in legendarnega skladatelja 20. stoletja Luciana Beria, ki so že v izvirniku pisane za harmoniko, pa razkrivajo še večje bogastvo tega glasbila. In prav z njimi je Teja Udovič Kovačič dosegla vse skrajnosti zvočnih pokrajin in največjo izpovedno moč, ki je vrhunec dosegla v izvirnem in zelo tehtnem delu latvijske skladateljice Gundege Šmite FiveIlluminations. Programsko zasnovana skladba je ponudila paleto barv, ki jim je harmonika mlade virtuozinje dodajala goreče, zračne, mračne, skorajda grozeče in kristalno svetle odtenke. Sklenila je s kompaktno zlato barvo, ki je izzvala navdušene aplavze ne prav številnega, a izjemno pozornega in zavzetega, v veliki večini poznavalskega občinstva.