Novice, članki in odmevi ...
Odkritje, ki še preseneča
Primorske novice
Tekst in foto: Maja Pertič Gombač
Vladimir Lovec še kar preseneča. Je pravo odkritje! Tako je bilo slišati ob slavnostnem začetku leta Vladimirja Lovca, pedagoga, skladatelja in dirigenta, ki bi v četrtek praznoval 100. rojstni dan. Njegovo delo bo letos v ospredju več dogodkov, na jubilejni dan pa so v Glasbeni šoli Koper predstavili novo zbirko klavirskih skladb, odprli razstavo in pripravili koncert profesorjev klavirja, na katerem so nekatera Lovčeva dela zazvenela prvič.
Razstava, ki sta jo pripravili Marija Gombač in Vanja Gregorič, v osrčje postavlja klavir, v katerem so osebne fotografije Vladimirja Lovca.
“Vsako pomembno mesto ima pomembne ljudi in prav je, da Vladimirja Lovca postavimo na ustrezno mesto, na piedestal, predvsem pa naj zveni njegova glasba,” je predsinočnjim na odprtju Lovčevega leta dejal Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper, kjer je Lovec kot pedagog, ravnatelj, dirigent in skladatelj deloval tri desetletja. Projekt, ki ga s številnimi sodelujočimi in podporo občine pripravljajo Zavod lepih umetnosti, glasbena šola in Društvo prijateljev glasbe, zajema več dogodkov. Kot je pojasnila Helena Gardina, koordinatorica projekta, jih posebej veseli, da so vsa Lovčeva dela zdaj digitalizirana in dostopna širši javnosti, pri čemer gre zahvala tudi družini, ki je predala veliko dodatnega gradiva.
Klavirski pedagog in skladatelj Bojan Glavina pa je poudaril pomen na novo odkritih del, na katera je pred nekaj leti naletel v Narodni in univerzitetni knjižnici. “In kar sem videl, je bilo čisto presenečenje. Toliko neodkritega!” V glasbeni šoli so doslej že izdali tri zbirke, a Lovec se je v slovenskih strokovnih krogih uveljavil predvsem kot ustvarjalec komorne glasbe, samospevov in orkestralnih del, večina njegovega klavirskega opusa, kot poudarja Glavina, pa je bila doslej skorajda povsem neznana.
Tekst in foto: Maja Pertič Gombač
Vladimir Lovec še kar preseneča. Je pravo odkritje! Tako je bilo slišati ob slavnostnem začetku leta Vladimirja Lovca, pedagoga, skladatelja in dirigenta, ki bi v četrtek praznoval 100. rojstni dan. Njegovo delo bo letos v ospredju več dogodkov, na jubilejni dan pa so v Glasbeni šoli Koper predstavili novo zbirko klavirskih skladb, odprli razstavo in pripravili koncert profesorjev klavirja, na katerem so nekatera Lovčeva dela zazvenela prvič.
Razstava, ki sta jo pripravili Marija Gombač in Vanja Gregorič, v osrčje postavlja klavir, v katerem so osebne fotografije Vladimirja Lovca.
“Vsako pomembno mesto ima pomembne ljudi in prav je, da Vladimirja Lovca postavimo na ustrezno mesto, na piedestal, predvsem pa naj zveni njegova glasba,” je predsinočnjim na odprtju Lovčevega leta dejal Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper, kjer je Lovec kot pedagog, ravnatelj, dirigent in skladatelj deloval tri desetletja. Projekt, ki ga s številnimi sodelujočimi in podporo občine pripravljajo Zavod lepih umetnosti, glasbena šola in Društvo prijateljev glasbe, zajema več dogodkov. Kot je pojasnila Helena Gardina, koordinatorica projekta, jih posebej veseli, da so vsa Lovčeva dela zdaj digitalizirana in dostopna širši javnosti, pri čemer gre zahvala tudi družini, ki je predala veliko dodatnega gradiva.
Klavirski pedagog in skladatelj Bojan Glavina pa je poudaril pomen na novo odkritih del, na katera je pred nekaj leti naletel v Narodni in univerzitetni knjižnici. “In kar sem videl, je bilo čisto presenečenje. Toliko neodkritega!” V glasbeni šoli so doslej že izdali tri zbirke, a Lovec se je v slovenskih strokovnih krogih uveljavil predvsem kot ustvarjalec komorne glasbe, samospevov in orkestralnih del, večina njegovega klavirskega opusa, kot poudarja Glavina, pa je bila doslej skorajda povsem neznana.
Bojan Glavina, ki je uredil zbirko Lovčevih klavirskih skladb, je zaigral zanimivo Balado o delu.
Presenetljiv in tehten
V zbirki, ki jo je uredil, obsega pa tri lične zvezke z deli iz let 1944-1960 ter še prilogo z njegovo spremno besedo, kratko biografijo in njegova notna zapisa, spoznavamo Lovca v novi luči. Prvi zvezek vsebuje Miniature, drugi Suite, tretji pa Sonato za klavir in Balado o delu. “Izid tako lepe in tehtne glasbe, ki bo poslej dostopna vsem, je vsekakor praznik,” je dodal Glavina.
Gre za tehtna dela, je potrdil notograf Gal Hartman, ki je poskrbel za prepis rokopisov. “V rokah sem držal rokopise večine slovenskih skladateljev, a mi je bil Vladimir Lovec nepoznan, zato sem bil radoveden, kaj bom dobil. Marsikdaj gre za nečitljive zapise, kot pri receptih, ki jih napišejo zdravniki. A pri Lovcu je šlo za vzorno izdelane strani. In ko sem pri skladbi na koncu prebral letnico 1944, sem bil presenečen, saj je pesem skomponiral že kot maturant,” je pripovedoval Hartman. Presenetilo ga je tudi, da je bil Lovec samouk. “Kako je prišel do znanja? Vse skladbe dokazujejo zorenje, a že pri prvi ni bilo kaj pripomniti - Lovec je vedel, kaj počne,” je poudaril Hartman ter dodal, da je avtor vse skladbe posvetil ženi Zdenki Lovec, dolgoletni novinarki in odgovorni urednici našega časnika, ki ji je zdravje tokrat onemogočilo udeležbo.
“Nocoj se lahko poigravamo z mislijo, da se bomo prek glasbe povezali z Lovcem,” je dejala Marija Gombač. Z Vanjo Gregorič je pripravila prvo od treh razstav, posvečenih veliki primorski osebnosti, ki je bila tudi zelo skromna. Na razstavi, pomenljivo naslovljeni V delih za otroke je vsaka laž razkrinkana, v sedmih vsebinskih sklopih Lovca predstavljata od časa otroštva in šolanja do obdobja, ko je bil predvsem dirigent in skladatelj. V osrčju razstave je Lovčev klavir, ki v resnici ni ne klavir, na katerem je učil, ne tisti, na katerem je komponiral. “Pri klavirju nastane vzdušje, iz katerega je mogoče ustvariti kakršnokoli predstavo,” je Lovca citirala Marija Gombač. V odprtem klavirju, ki predstavlja predmet povezovanja, pa so Lovčeve osebne fotografije.
Zbirka klavirskih skladb Vladimirja Lovca je izšla v treh zvezkih.
Naj glasba povezuje!
A pravega praznika ne bi bilo brez glasbe, zato so profesorji klavirja z več primorskih glasbenih šol pripravili še koncert večinoma krstno izvedenih skladb: Andreja Konjedic je zaigrala Andante in Suito v D-duru, Nuša Gregorič Suito št. 2, Romantično suito je interpretirala Nives Pavlič, Balado o delu pa Bojan Glavina, zaradi bolezni ni bilo slišati le Preludijev, ki jih je pripravil Marko Kanalec. “Bil je privilegij, da smo se skoraj dve leti profesorji klavirja ukvarjali s temi skladbami in vedno znova kaj novega odkrili, se navduševali,” je dejal Glavina, hvaležen, da se je oblikovala ekipa, ki je začutila globino raznolikih del.
Tudi vnuk Matej Vajda je presenečen nad energijo, močjo in raznolikostjo dedkovega opusa. Sam ni glasbenik, a je projekt podprl tako, da je skušal iz zapuščine izbrskati čim več uporabnega gradiva. “Ko je dedek umrl, sem imel 12 let. Spominjam se ga kot umirjenega, tihega, zadržanega, s knjigo v roki. Vedel sem, da je skladatelj, a šele ob tem neverjetnem projektu spoznavam njegovo širino. In se, navdušen, čudim.”