Novice, članki in odmevi ...
V dvoje je lepše ... in boljše!
Primorske novice
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Mirko Orlač
V portoroškem Avditoriju sta kar dva orkestra pod taktirko Slavena Kulenovića počastila spomin na Vladimirja Lovca. Ob 100-letnici rojstva so tako zazvenele tudi njegove simfonične partiture.
Geslo, pod katerim sta mladostni žar in zrelo predanost glasbeni muzi združila Obalni komorni orkester in Simfonični orkester Vladimir Lovec, ki si je pred leti nadel ime koprskega skladatelja, pedagoga in ustanovitelja prav tega orkestra, nakazuje, da je združitev naravna. Ansambla imata, kot pravi organizatorica in povezovalka torkovega koncerta Helena Filipčič Gardina, “skupno izvorno bit”, saj je Vladimir Lovec (1922-1992) več let sam vodil šolski orkester, obalnemu, ki ga sestavljajo nekdanji člani šolskega, pa pogosto “služil” kot dvorni skladatelj in občasni mentor. Svoje napore pa sta združila tudi dirigenta: Žiga Cerar je oblikoval program in orkestra pripravljal, na koncertu pa je taktirko prevzel priznani slovenski dirigent Slaven Kulenović.
Udejanjene sanje
Skladbe, ki jih je Lovec napisal za oba orkestra, so po dolgem času zazvenele v novi izvedbi, ki je razkrivala elastičnost in prilagodljivost, a obenem samosvojo stilsko naravnanost skladatelja, saj je tudi delom za otroke vtisnil svoj umetniški pečat. Tako ga je doživel Kulenović: “Slišal sem, da je pomembna glasbena osebnost, njegovih skladb pa prej nisem poznal. Ko sem se z njimi spoprijel, so mi nekako zlezle pod kožo. Imajo svoj slog, ki je kakovosten in vreden truda.”
Poleg Epigramov ter priredb Male Suite Rebikova pa njegovih Treh in Štirih ljudskih motivov je zazvenel še Concertino za flavto, ki so ga pred 45 leti na istem odru Avditorija krstili Simfoniki RTV Ljubljana s flavtistom Jožetom Pogačnikom. Tokrat se je kot odlična solistka predstavila dijakinja koprske umetniške gimnazije Jana Ilić, ki se je z Lovčevo glasbo seznanila že prej, ko je igrala njegovo skladbo za flavto solo: “Lovčev specifični slog pisanja mi je dovolj blizu, da sem lahko zelo uživala ob igranju. V Concertinu še toliko bolj, ker sem vedno sanjala, da bi igrala solo z orkestrom, in danes so se mi sanje uresničile.”
Tekst: Lea Hedžet, Radio Koper
Foto: Mirko Orlač
V portoroškem Avditoriju sta kar dva orkestra pod taktirko Slavena Kulenovića počastila spomin na Vladimirja Lovca. Ob 100-letnici rojstva so tako zazvenele tudi njegove simfonične partiture.
Geslo, pod katerim sta mladostni žar in zrelo predanost glasbeni muzi združila Obalni komorni orkester in Simfonični orkester Vladimir Lovec, ki si je pred leti nadel ime koprskega skladatelja, pedagoga in ustanovitelja prav tega orkestra, nakazuje, da je združitev naravna. Ansambla imata, kot pravi organizatorica in povezovalka torkovega koncerta Helena Filipčič Gardina, “skupno izvorno bit”, saj je Vladimir Lovec (1922-1992) več let sam vodil šolski orkester, obalnemu, ki ga sestavljajo nekdanji člani šolskega, pa pogosto “služil” kot dvorni skladatelj in občasni mentor. Svoje napore pa sta združila tudi dirigenta: Žiga Cerar je oblikoval program in orkestra pripravljal, na koncertu pa je taktirko prevzel priznani slovenski dirigent Slaven Kulenović.
Udejanjene sanje
Skladbe, ki jih je Lovec napisal za oba orkestra, so po dolgem času zazvenele v novi izvedbi, ki je razkrivala elastičnost in prilagodljivost, a obenem samosvojo stilsko naravnanost skladatelja, saj je tudi delom za otroke vtisnil svoj umetniški pečat. Tako ga je doživel Kulenović: “Slišal sem, da je pomembna glasbena osebnost, njegovih skladb pa prej nisem poznal. Ko sem se z njimi spoprijel, so mi nekako zlezle pod kožo. Imajo svoj slog, ki je kakovosten in vreden truda.”
Poleg Epigramov ter priredb Male Suite Rebikova pa njegovih Treh in Štirih ljudskih motivov je zazvenel še Concertino za flavto, ki so ga pred 45 leti na istem odru Avditorija krstili Simfoniki RTV Ljubljana s flavtistom Jožetom Pogačnikom. Tokrat se je kot odlična solistka predstavila dijakinja koprske umetniške gimnazije Jana Ilić, ki se je z Lovčevo glasbo seznanila že prej, ko je igrala njegovo skladbo za flavto solo: “Lovčev specifični slog pisanja mi je dovolj blizu, da sem lahko zelo uživala ob igranju. V Concertinu še toliko bolj, ker sem vedno sanjala, da bi igrala solo z orkestrom, in danes so se mi sanje uresničile.”
Očarljiv preplet generacij
Muziciranje v očarljivem prepletu različnih generacij obeh orkestrov nas je popeljalo v vsa razpoloženja, ki jih razgrinja Lovčeva izpoved iskrenega notranjega doživetja, naj bo igriv, duhovit, sarkastičen ali tragičen. Slaven Kulenović, trenutno eden najuspešnejših mlajših slovenskih dirigentov, pa je s svojo sugestivno in odločno roko poskrbel, da so vse skladbe izzvenele ubrano in usklajeno. Ko celota zazveni dovolj plastično, zlahka lahko spregledamo kako drobno nerodnost, važno je, da prevladajo trenutki muzikalnega razkošja.
Zato gre hvala tudi organizatorjem, Zavodu lepih umetnosti in Avditoriju Portorož, predvsem pa ljubiteljem glasbe, ki so v res velikem številu prisluhnili temu prazniku.