Novice, članki in odmevi ...

1700 podpisov pod peticijo glasbene šole
Leto 2023/2024  |  22.11.2023  |  Videno: 1198  |  A+ | a-
Primorske novice
Tekst in foto: Alenka Penjak



“Mi nismo samo Beethoven in Mozart. Naši klasični glasbeniki znajo igrati tudi rock in pop in metal. Če želimo ohraniti poslanstvo glasbene šole in ponuditi kakovosten pouk tudi v bodoče, potrebujemo prostore. Bojujemo se za kulturni utrip mesta in širše okolice,” je včeraj v popotnico peticiji za reševanje prostorske stiske povedal Boris Benčič, pomočnik ravnatelja Glasbene šole Koper. Peticijo je podpisalo že 1700 ljudi.


Člani kolektiva in različni podporniki so včeraj stopili ob bok Iztoku Babniku, ravnatelju Glasbene šole Koper, in peticiji za nujno reševanje prostorske stiske.

“S prostorsko stisko sta se ukvarjala že moja predhodnika, Borut Logar in Marija Gombač, vendar rešitve za naše prostorske težave ni in ni. Pravzaprav ni politične volje, posledično pa trpi kultura - v tem primeru Glasbena šola Koper,” je na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je s sodelavci in podporniki predstavil rezultate nedavne peticije za nujno reševanje prostorske stiske, s prstom, uprtim v Mestno občino Koper, podkrepil Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper.

Koprska občina je prostorsko stisko glasbene šole že reševala, vendar neuspešno. V Osnovni šoli Koper ji je sprva namenila dodatne prostore, ki pa jih vse bolj zasedajo osnovnošolske potrebe. Prva “žrtev” je bil balet, ki se je moral preseliti v športno dvorano Bonifika.

Borut Logar nekdanji ravnatelj Glasbene šole Koper: “Da prostorska stiska še ni rešena, je deloma kriva slepota uradnikov na občini, ki bi morali odločati o razvoju glasbene šole, morda pa smo tudi mi bili premalo živahni v naših zahtevah. Prav je, da se Iztok Babnik bori za nekaj, kar resnično potrebujemo.”


V podporo šoli sta spregovorila tudi Sonja Logar, prisotna ob zadnji prenovi pred 40 leti, in Borut Logar, nekdanji ravnatelj glasbene šole. 

Najslabši pogoji dela v državi
“Razumemo stisko Osnovne šole Koper, vendar bi morala koprska občina reševati tudi naše prostorske težave. Na osnovni šoli delujemo kot gostje in lahko nam vzamejo tudi učilnice, v katerih zaenkrat še smemo izvajati pouk,” dodaja Iztok Babnik.

Slabi pogoji dela, najslabši v državi, so še posebej opazni na srednji stopnji. “Mladi, ki so na poti, da postanejo profesionalci, gredo tja, kjer jim ponujajo boljše možnosti za izobraževanje. V Ljubljano, Maribor, tudi Celje ali Velenje. Koper jih izgublja. Zato pozivamo Mestno občino Koper, da nas umesti v proračun za prihodnje leto in vključi v pripravo rešitev,” poudarja ravnatelj Babnik.


Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper

Trg Brolo kot upravno središče?
“V letu 2024 bo Mestna občina Koper zagotovila sredstva za pripravo projektne dokumentacije za reševanje prostorske stiske Glasbene šole Koper. Pri zasnovi projektne naloge, ki bo opredeljevala obseg potrebnih prostorov in možno lokacijo, bomo sodelovali z Glasbeno šolo Koper, ki bo tudi obveščena o vseh nadaljnjih postopkih,” napovedujejo v kabinetu župana Aleša Bržana. Ni pa nujno, da bo nekdanja upravna enota namenjena Glasbeni šoli Koper. Spomnimo, da je nameravala občina po selitvi upravne enote s Trga Brolo prostore prenoviti za potrebe občinske uprave, občinskega inšpektorata in redarstva ter tudi stanovanjskega sklada in ustvariti lokalno upravno središče.



Glasbena šola Koper ta mesec praznuje 75 let delovanja, prostori v Gallusovi ulici v Kopru pa jo utesnjujejo že od konca 90 let prejšnjega stoletja.


Želijo, da bi se občina lotila prenove prostorov nekdanje upravne enote na Trgu Brolo, jih v celoti namenila glasbeni šoli in tako rešila vse njene prostorske težave: “V tej stari palači se dobro počutimo in radi bi dobili prostore v njeni bližini. V stavbi nekdanje upravne enote bi lahko vadili orkestri, balet, nastala bi koncertna dvorana ... Glasba ima močan vpliv na razvoj možganov, kar ustvarja boljše občane in boljše državljane. Ohranimo glasbeno srce Kopra, saj bo s pomočjo glasbe Koper boljše mesto,” razvoj glasbenega življenja želi spodbuditi Iztok Babnik.

Skrb za glasbeno življenje mesta
Božena Ambrozius, ena od članic organizacijskega odbora v podporo Glasbeni šoli Koper, je nanizala znana imena, podpisana pod peticijo za reševanje prostorske stiske. Izpostavila je, da so 1700 podpisov dosegli zlahka, le z besedo, ki se je širila od ust do ust. Med njimi so Lucija Čok, Neva Zajc, Salvator Žitko, Tulio Furlanič, Drago Mislej Mef, Irena Fister, Aurelio Juri, Ambrož Čopi, Matej Bonin, Nejc Sukljan, Marko Vatovec, Patrik Greblo, Rudi Bučar, Lea Sirk, Tinkara Kovač, Izabela Flego ...

“Nešteto je razlogov, zakaj je ta šola pomembna,” je povedala Lea Hedžet, upokojena glasbena novinarka in urednica Radia Koper-Capodistria: “Šola je poskrbela za glasbeno življenje tega mesta in celotne Istre. Mestna občina Koper bi se morala zavedati, koliko pomembnih glasbenikov je vzgojila in kakšne uspehe niza na državnih in mednarodnih tekmovanjih.”

Zadnja prenova stavbe v Gallusovi ulici se je začela sredi 80. let prejšnjega stoletja pod vodstvom ravnatelja Mirana Hasla, in sicer s samoprispevkom, ki so ga občani izglasovali na referendumu, se spominja Sonja Logar, ki je takrat delovala v samoupravni interesni skupnosti družbenih dejavnosti. Od takrat se je prostorsko komaj kaj spremenilo. Razen števila učencev: ko je šola začela delovati, je imela 430 učencev, danes pa jih je kar tisoč.

“Da prostorska stiska še ni rešena, je deloma kriva slepota uradnikov na občini, ki bi morali odločati o razvoju glasbene šole, morda pa smo tudi mi bili premalo živahni v naših zahtevah. Prav je, da se Iztok Babnik bori za nekaj, kar resnično potrebujemo,” je sklenil nekdanji ravnatelj Borut Logar.