Novice, članki in odmevi ...
60 let Društva prijateljev glasbe: vsak koncert je sprožil spremembo zavesti
.jpg)
Primorske novice, 7. val, 1. 12. 2023
Tekst: Marija Gombač
Fotografije: FPA, arhiv DPG in Mirko Orlač
Bilo je spomladi, 4. marca 1963. V baročni dvorani glasbene šole so zazvenele skladbe Haydna, Turina, Škerjanca, Griega, Čajkovskega, Dvoraka in Rahmaninova. Koncertiral je Trio Lorenz. Ustanovljeno je bilo Društvo prijateljev glasbe (DPG). Zaradi duhovne odprtosti, zavidljivega ugleda, kakovostnega izbora koncertov, dobre organizacije in mediteranske radoživosti je Koper postal novo središče ozvočenega zemljevida Slovenije.
Gledališče Koper, Društvo prijateljev glasbe, 50. koncertna sezona Društva prijateljev glasbe, 797. koncert, Slavnostni sklepni koncert cikla, MePZ Obala Koper, dirigent Sebastjan Vrhovnik, Obalni komorni orkester dirigent Marko Vatovec, solistka Alja Velkaverh flavta. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Društvo prijateljev glasbe se je uspelo globoko zasidrati v zavest slovenskega kulturnega življenja. Bilo je eno izmed prvih tovrstnih društev v Sloveniji, ki si je za tedanji čas zadalo visoke cilje. Bilo je kot iniciacija, ki je odprla nova spoznanja. Vsak koncert je sprožil spremembo zavesti. Že od samega začetka si je prizadevalo za raznovrsten in pester program. Organizatorji so se zavedali, da je glasbena umetnost področje visokih človeških vrednot.
“Začelo se je nekako zasebno, zavoljo prijateljstva in dobrega namena. Ta ali oni, ki se je na koprski Glasbeni šoli trudil vcepiti mladim ljudem ljubezen do glasbe, je imel prijatelja ali dobrega znanca, treba ga je bilo samo poprositi, naj pride v Koper podarit otrokom in odraslim kanček svoje umetnosti,” je zapisal skladatelj in pedagog Vladimir Lovec (1922-1992). Predsedniki, člani društva in marsikdaj tudi izvajalci niso za svoje delo prejeli ustreznega plačila. “Vse glasbeno življenje smo doživljali izredno čustveno. Ni bilo pomembno, kakšne znamke je klavir, samo da smo lahko 'špilali' … Tudi prvi koncerti so bili vsi izredno dobro obiskani. Nikdar in nikoli nisem dobila plačila za svoje koncertne večere, nikoli nisem nič vprašala ... Mnogokrat se je pripetilo, da sem kar cel večer presedela na odru, ker sem, poleg svojih solističnih točk, na klavirju spremljala solopevce, zbor, baletne točke … Samo otvoritveni govor je bil brez moje spremljave,” je petintrideset let kasneje razmišljala pianistka in pedagoginja Ivana Lipoglavšek.
Tekst: Marija Gombač
Fotografije: FPA, arhiv DPG in Mirko Orlač
Bilo je spomladi, 4. marca 1963. V baročni dvorani glasbene šole so zazvenele skladbe Haydna, Turina, Škerjanca, Griega, Čajkovskega, Dvoraka in Rahmaninova. Koncertiral je Trio Lorenz. Ustanovljeno je bilo Društvo prijateljev glasbe (DPG). Zaradi duhovne odprtosti, zavidljivega ugleda, kakovostnega izbora koncertov, dobre organizacije in mediteranske radoživosti je Koper postal novo središče ozvočenega zemljevida Slovenije.
Gledališče Koper, Društvo prijateljev glasbe, 50. koncertna sezona Društva prijateljev glasbe, 797. koncert, Slavnostni sklepni koncert cikla, MePZ Obala Koper, dirigent Sebastjan Vrhovnik, Obalni komorni orkester dirigent Marko Vatovec, solistka Alja Velkaverh flavta. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Društvo prijateljev glasbe se je uspelo globoko zasidrati v zavest slovenskega kulturnega življenja. Bilo je eno izmed prvih tovrstnih društev v Sloveniji, ki si je za tedanji čas zadalo visoke cilje. Bilo je kot iniciacija, ki je odprla nova spoznanja. Vsak koncert je sprožil spremembo zavesti. Že od samega začetka si je prizadevalo za raznovrsten in pester program. Organizatorji so se zavedali, da je glasbena umetnost področje visokih človeških vrednot.
“Začelo se je nekako zasebno, zavoljo prijateljstva in dobrega namena. Ta ali oni, ki se je na koprski Glasbeni šoli trudil vcepiti mladim ljudem ljubezen do glasbe, je imel prijatelja ali dobrega znanca, treba ga je bilo samo poprositi, naj pride v Koper podarit otrokom in odraslim kanček svoje umetnosti,” je zapisal skladatelj in pedagog Vladimir Lovec (1922-1992). Predsedniki, člani društva in marsikdaj tudi izvajalci niso za svoje delo prejeli ustreznega plačila. “Vse glasbeno življenje smo doživljali izredno čustveno. Ni bilo pomembno, kakšne znamke je klavir, samo da smo lahko 'špilali' … Tudi prvi koncerti so bili vsi izredno dobro obiskani. Nikdar in nikoli nisem dobila plačila za svoje koncertne večere, nikoli nisem nič vprašala ... Mnogokrat se je pripetilo, da sem kar cel večer presedela na odru, ker sem, poleg svojih solističnih točk, na klavirju spremljala solopevce, zbor, baletne točke … Samo otvoritveni govor je bil brez moje spremljave,” je petintrideset let kasneje razmišljala pianistka in pedagoginja Ivana Lipoglavšek.
“Bila sva v ambientu, ki diha pravo ljubezen do glasbe, in ob odlični publiki, ki je veselje zanjo koncertirati.”
Marijan Lipovšek, skladatelj in pianist (1910-1995)
Marijan Lipovšek, skladatelj in pianist (1910-1995)
Kulturno življenje je bila resnična potreba
Misel o ustanovitvi društva, ki bi skrbelo za kakovostno koncertno življenje, je bila v Kopru prisotna že nekaj let pred formalno ustanovitvijo, ko se je med pedagogi koprske glasbene šole in uslužbenci Radia Koper pričelo “živahno razpravljanje.” Kulminacija kulturnega mrtvila je Katko Šalamun vzpodbudila, da je februarja 1963 v Naših razgledih razmišljala: “Odkar so ukinili gledališče, je Koper … popolnoma 'podivjal'.” Sicer pa je bilo v celotnem slovenskem kulturnem prostoru v prvi polovici šestdesetih let čutiti težnjo po preseganju slovenske kulturne zapetosti.
Trio Lorenz marca 1963, tik pred prvim koncetrtom društva, ko to niti še ni bilo uradno ustanovljeno.
Društvo je bilo ustanovljeno v letu, ko je Koper postal upravno središče Primorske in sta se združila časopisa Slovenski Jadran in Primorske novice. Člani pripravljalnega odbora so iz svojega žepa potegnili denar, ki so ga potrebovali za registracijo društva. Ivan Silič, prvi predsednik društva, je v spominih poudaril, da je bil namen društva, “da bi posredovalo glasbeno kulturo in dvignilo raven omikanosti in splošno kulturo pri mladini in ostalih”. Društvo naj bi, poleg koncertov, organiziralo tudi predavanja o glasbi. Statut društva je poudarjal kakovost programov in “pozornost domači ustvarjalnosti, kakor tudi poustvarjalnosti, posebno mladim glasbenikom”.
“Mislim, da je DPG potencial za bogato glasbeno dogajanje v Kopru. Je pa zelo pomembno, da se čimbolj povezujemo in sodelujemo z vsemi, ki se v Kopru ukvarjajo s kulturo in si želijo kvalitetnih dogodkov.”
Tatjana Jercog, predsednica Društva prijateljev glasbe Koper
Tatjana Jercog, predsednica Društva prijateljev glasbe Koper
Pod prošnjo za registracijo društva so podpisani ustanovni člani: Miroslav Logar, Borut Logar, Ivan Šček, Marica Šček, Katja Silič, Ivan Silič, Jera Cetin, Vladimir Cetin, Vladimir Lovec in Anton Sever. Od marca do junija 1963 je društvo organiziralo že pet koncertov. Po prvem koncertu je Vladimir Lovec v Slovenskem Jadranu zapisal, da sta popoldanski koncert za mladino in večerni koncert dokazala, “da je v Kopru dovolj ljudi, ki jim je kulturno življenje resnična potreba in ne samo snobizem”.
Čutiti je bilo pravo ljubezen do glasbe
Spiritus agnes društva je bil Marijan Lipovšek (1910-1995). Skupaj z Lovcem sta bila v prvih desetletjih tudi največkrat izvajana skladatelja. Po drugem koncertu društva, 13. marca 1963, na katerem je Lipovšek igral z violinistom Igorjem Ozimom, je v Koper sporočil: “Dragi tovariši, v zelo lepem spominu mi bo ostal koncert … Bila sva v ambientu, ki diha pravo ljubezen do glasbe, od pravih ljudi zanjo in ob odlični publiki, ki je veselje zanjo koncertirati. Če Vam smem svetovati glede nadaljnjega Vašega dela, je predvsem potrebno, da se držite največjih kvalitet, ki jih Slovenci imamo. Na ta način boste ohranili interes občinstva za te prireditve … Kar se mene tiče, sem Vam za vse take nastope rade volje brezplačno na razpolago.” In še: “Vaše druženje je prav izredna skupina ljudi, ki jim je glasba draga in dragocena. Od srca vam želim, čim več uspeha, ob vseh neznanskih težavah, v katerih se nahajamo. Vi pa morda še posebej v težkih okoliščinah.”
Spiritus agnes društva je bil Marijan Lipovšek (1910-1995). Skupaj z Lovcem sta bila v prvih desetletjih tudi največkrat izvajana skladatelja. Po drugem koncertu društva, 13. marca 1963, na katerem je Lipovšek igral z violinistom Igorjem Ozimom, je v Koper sporočil: “Dragi tovariši, v zelo lepem spominu mi bo ostal koncert … Bila sva v ambientu, ki diha pravo ljubezen do glasbe, od pravih ljudi zanjo in ob odlični publiki, ki je veselje zanjo koncertirati. Če Vam smem svetovati glede nadaljnjega Vašega dela, je predvsem potrebno, da se držite največjih kvalitet, ki jih Slovenci imamo. Na ta način boste ohranili interes občinstva za te prireditve … Kar se mene tiče, sem Vam za vse take nastope rade volje brezplačno na razpolago.” In še: “Vaše druženje je prav izredna skupina ljudi, ki jim je glasba draga in dragocena. Od srca vam želim, čim več uspeha, ob vseh neznanskih težavah, v katerih se nahajamo. Vi pa morda še posebej v težkih okoliščinah.”
“Ne vem, če jim je društvo povrnilo potne stroške, vem pa, da jim je bilo to čisto vseeno. Obljubili so, da bodo prišli spet - in so tudi prišli.”
Vladimir Lovec,skladatelj in pedagog(1922-1992) v spominih na prvi koncert DPG
Vladimir Lovec,skladatelj in pedagog(1922-1992) v spominih na prvi koncert DPG
V začetku maja 1963 je zagrebška pianistka Arlette Ambrožič več kot uspešno zaključila spomladansko “poskusno” sezono. Po koncertu je pisala Vladimirju Lovcu: “Poslanstvo, ki ste ga prevzeli, da prebudite koncertno življenje v Kopru, je res zahtevno. Iz srca vam želim, da vam uspe, in vesela sem za priložnost, da vam pri tem tudi jaz nekoliko pomagam. Zelo rada igram za mlade ... V mislih sem pogosto z vami, v Kopru, kjer sem doživela srečanja, ki jih ne bom nikoli pozabila, in stkala - upam - iskrena prijateljstva. Izjemno sem hvaležna za vso vašo prijazno skrb ... Imate čudovito občinstvo in čudovite sodelavce ... Verjamem, da vam bo trud, ki ga osebno vlagate v razvoj koncertnega življenja, prinesel uspeh, ki si ga zaslužite.”
Vsi so nastopali brezplačno
Društvo je v prvih mesecih delovanja dobilo le skromno finančno podporo. Zanimivo je, za sedanje čase pa celo težko pojmljivo dejstvo, da so vsi nastopajoči brez izjeme prihajali v Koper in koncertirali brezplačno. Prihajali so le zaradi neverjetnega idealizma, požrtvovalnosti in razumevanja tako izvajalcev kot organizatorjev. Tudi pet let po ustanovitvi ni bilo nič drugače. Skladatelj in dirigent Ivo Petrič je v imenu Ansambla Slavka Osterca sporočil v Koper: “Slišim, da imate sedaj odlično organizirane koncerte. Ni se vam treba ustrašiti glede finančnih zahtev: dobro vemo, da ne morete plačati takšne vsote, kakršno dobimo v velikih mestih. … Pišite nam samo, koliko lahko nudite.”
Vsi so nastopali brezplačno
Društvo je v prvih mesecih delovanja dobilo le skromno finančno podporo. Zanimivo je, za sedanje čase pa celo težko pojmljivo dejstvo, da so vsi nastopajoči brez izjeme prihajali v Koper in koncertirali brezplačno. Prihajali so le zaradi neverjetnega idealizma, požrtvovalnosti in razumevanja tako izvajalcev kot organizatorjev. Tudi pet let po ustanovitvi ni bilo nič drugače. Skladatelj in dirigent Ivo Petrič je v imenu Ansambla Slavka Osterca sporočil v Koper: “Slišim, da imate sedaj odlično organizirane koncerte. Ni se vam treba ustrašiti glede finančnih zahtev: dobro vemo, da ne morete plačati takšne vsote, kakršno dobimo v velikih mestih. … Pišite nam samo, koliko lahko nudite.”
Društvo je v prvih mesecih delovanja dobilo le skromno finančno podporo. Zanimivo je, za sedanje čase pa celo težko pojmljivo dejstvo, da so vsi nastopajoči brez izjeme prihajali v Koper in koncertirali brezplačno. Prihajali so le zaradi neverjetnega idealizma, požrtvovalnosti in razumevanja tako izvajalcev kot organizatorjev.
Podroben pogled v arhiv koncertov društva je, spričo številnih koncertov in izvajalcev ter obsežnega števila izvajanih del, dokaj zahteven. Nekateri koncertni listi so za vselej izgubljeni, marsikateri mladinski koncert pa sploh ni zabeležen, saj so jih v prvih letih organizirali tudi v zadružnih domovih okoliških naselij. Brez dvoma pa je bila ustanovitev društva izjemno dejanje. Že od ustanovitve je bilo eno izmed redkih organizatorjev koncertnega življenja v Sloveniji, ki je tako slovenskim skladateljem kot izvajalcem posvečalo celotne koncertne večere. “Jaz sem se predvsem zaradi tega veselil koncerta pri Vas, ker sem imel lepe vtise od lanskega leta, saj že dolgo nisem bil nekje tako prisrčno sprejet. Samo žal mi je, da tokrat ne bom igral v dvorani Glasbene šole, ki ima tako čudovito akustiko,” je violinist Miha Pogačnik pisal Društvu pred koncertom novembra 1971.
Štirinajst let po ustanovitvi društva se je Lipovšek po koncertu zahvalil: “Najbrž veste, da s srcem visim v Kopru in na njegovem glasbenem življenju … Nepozaben bo nama z Marjano večerni koncert in poslušalci, ki so tako pazljivo spremljali interpretacijo in s tem - še kako - sodelovali in neposredno pomagali k intenziteti.”
Društvo je že od samega začetka posvečalo pozornost tako mladim skladateljem kot izvajalcem. “Prisrčen pozdrav vsem, ki me vsakokrat, ko pridem, tako sprejmejo, da se mi zdi, kot da pridem domov. Vaš Aci,” je po koncertu v Kopru leta 1969 zapisal pianist in pedagog Aci Bertoncelj. “Najlepša hvala še enkrat za čudovit sprejem pri Vas, ki je vedno nepozaben in nam ostane v najlepšem spominu! Prisrčen pozdrav, Vaša Irena,” je tri leta po svoji diplomi pisala flavtistka Irena Grafenauer.
Predsedniki društva, ki so krojili glasbeni utrip na Obali, so bili: Ivan Silič (1963-1968), Mirko Zupančič (1968-1972), v njunem devetletnem obdobju so bili najožji sodelavci Vladimir Lovec, Ivan Šček in Miroslav Logar, Borut Logar (1972-1977), Vladimir Kobi (1978-1982), Zdenka Lovec (1982-1984) s sodelavkama Branko Kljun in Leo Hedžet, Borut Logar (1985-1987), Marija Gombač (1988-1992), Ksenija Kos (1992-1993), Mirjana Gvozdenac (1994-2001), Borut Logar (2002-2005), Alenka Zupan (2005-2008), Sonja Mezgec (2008-2009), Helena Filipčič Gardina (2009-2017), od 2017 pa Tatjana Jercog.
Štirinajst let po ustanovitvi društva se je Lipovšek po koncertu zahvalil: “Najbrž veste, da s srcem visim v Kopru in na njegovem glasbenem življenju … Nepozaben bo nama z Marjano večerni koncert in poslušalci, ki so tako pazljivo spremljali interpretacijo in s tem - še kako - sodelovali in neposredno pomagali k intenziteti.”
Društvo je že od samega začetka posvečalo pozornost tako mladim skladateljem kot izvajalcem. “Prisrčen pozdrav vsem, ki me vsakokrat, ko pridem, tako sprejmejo, da se mi zdi, kot da pridem domov. Vaš Aci,” je po koncertu v Kopru leta 1969 zapisal pianist in pedagog Aci Bertoncelj. “Najlepša hvala še enkrat za čudovit sprejem pri Vas, ki je vedno nepozaben in nam ostane v najlepšem spominu! Prisrčen pozdrav, Vaša Irena,” je tri leta po svoji diplomi pisala flavtistka Irena Grafenauer.
Predsedniki društva, ki so krojili glasbeni utrip na Obali, so bili: Ivan Silič (1963-1968), Mirko Zupančič (1968-1972), v njunem devetletnem obdobju so bili najožji sodelavci Vladimir Lovec, Ivan Šček in Miroslav Logar, Borut Logar (1972-1977), Vladimir Kobi (1978-1982), Zdenka Lovec (1982-1984) s sodelavkama Branko Kljun in Leo Hedžet, Borut Logar (1985-1987), Marija Gombač (1988-1992), Ksenija Kos (1992-1993), Mirjana Gvozdenac (1994-2001), Borut Logar (2002-2005), Alenka Zupan (2005-2008), Sonja Mezgec (2008-2009), Helena Filipčič Gardina (2009-2017), od 2017 pa Tatjana Jercog.
Umetniki so v Koper prihajali s celega sveta
Kar enajst let je Društvo vodil Borut Logar. Ob praznovanju 35-letnice društva je zapisal, da so bili najprijetnejši del njegovih obveznosti v Društvu osebna srečanja z umetniki, ki so v Koper prihajali skoraj s celega sveta: “Prinašali so nam kopico glasbeniških novic, informacije o glasbeni pedagogiji in glasbenem življenju v njihovih deželah, različne poglede na interpretacije posameznih skladb in stilov. O svojih bogatih izkušnjah so nam ob nepozabnih družabnih večerih po koncertih pripovedovali brez zadržkov in s prisrčno samoumevnostjo … In 'večji' kot so bili, preprosteje je bilo z njimi od prvega trenutka srečanja navezati prijateljski, topel človeški stik.” Družabna srečanja po koncertih so se v prvih letih dogajala v kleti pri Ivanu Siliču.
V imenu ansambla I solisti veneti se je junija 1970 Claudio Scimone zahvalil “za prečudovit večer in za izjemno gostoljubje”. Djura Jakšič je v imenu Akademskega ženskega zbora Collegium Musicum sporočil Društvu: “Najprej se zahvaljujem za gostoljubje v Kopru, kjer smo se imeli res prijetno in udobno, tako na koncertu kot po njem.” (Beograd, 1979)
“DPG je potencial za bogato glasbeno dogajanje v Kopru”
Društvo je mnogim mladim glasbenikom omogočilo koncerte celo pred njihovimi diplomami. Koncertirali so tudi profesorji koprske glasbene šole. Prvič se je v njegovi organizaciji predstavil Obalni komorni orkester.
Ne glede na vse organizacijske in finančne težave je društvo stopalo naprej. Vedno je nudilo širok vpogled v slogovno različna obdobja. Letos, ko praznujemo, je toliko bolj pomembno naše zavedanje in ozaveščanje, kaj imamo v Kopru, in ne pozabljajmo, kaj se je izoblikovalo v šestih desetletjih.
Kar enajst let je Društvo vodil Borut Logar. Ob praznovanju 35-letnice društva je zapisal, da so bili najprijetnejši del njegovih obveznosti v Društvu osebna srečanja z umetniki, ki so v Koper prihajali skoraj s celega sveta: “Prinašali so nam kopico glasbeniških novic, informacije o glasbeni pedagogiji in glasbenem življenju v njihovih deželah, različne poglede na interpretacije posameznih skladb in stilov. O svojih bogatih izkušnjah so nam ob nepozabnih družabnih večerih po koncertih pripovedovali brez zadržkov in s prisrčno samoumevnostjo … In 'večji' kot so bili, preprosteje je bilo z njimi od prvega trenutka srečanja navezati prijateljski, topel človeški stik.” Družabna srečanja po koncertih so se v prvih letih dogajala v kleti pri Ivanu Siliču.
V imenu ansambla I solisti veneti se je junija 1970 Claudio Scimone zahvalil “za prečudovit večer in za izjemno gostoljubje”. Djura Jakšič je v imenu Akademskega ženskega zbora Collegium Musicum sporočil Društvu: “Najprej se zahvaljujem za gostoljubje v Kopru, kjer smo se imeli res prijetno in udobno, tako na koncertu kot po njem.” (Beograd, 1979)
“DPG je potencial za bogato glasbeno dogajanje v Kopru”
Društvo je mnogim mladim glasbenikom omogočilo koncerte celo pred njihovimi diplomami. Koncertirali so tudi profesorji koprske glasbene šole. Prvič se je v njegovi organizaciji predstavil Obalni komorni orkester.
Ne glede na vse organizacijske in finančne težave je društvo stopalo naprej. Vedno je nudilo širok vpogled v slogovno različna obdobja. Letos, ko praznujemo, je toliko bolj pomembno naše zavedanje in ozaveščanje, kaj imamo v Kopru, in ne pozabljajmo, kaj se je izoblikovalo v šestih desetletjih.
Utrinek s slavnostnega koncerta ob 60. obletnici Društva prijateljev glasbe, ki je bil 24. oktobra v dvorani sv. Frančiška, na katerem je nastopila solistka violinistka Nika Toškan in rezidenčni ansambel pod vodstvom Žige Cerarja.
Od decembra 2017 je predsednica Društva Tatjana Jercog. Kot pedagoginja na koprski glasbeni šoli, pianistka in skladateljica je poskrbela, da doživlja društvo ponovni razcvet in izpolnjuje vse zastavljene cilje, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. Še veliko več: “Voditi DPG predstavlja zame eno veliko odgovornost tako do članov, do občinstva, do vseh, ki društvo podpirajo danes, in do vseh tistih, ki so v to društvo vlagali svoje ideje in delo v preteklih 60 letih. Vsak čas prinaša s seboj težave in uspehe in z leti sem se naučila, da ni smiselno govoriti o dobrih starih časih, saj si bili tudi tisti časi nekoč trdi časi. Verjamem, da če se nam predstavljajo izzivi in jih sprejmemo, potem bomo tem izzivom tudi kos. Pomembno je verjeti v smisel tega, kar počnemo, in sama vidim smisel v zadoščenju ljudi, ki prihajajo na koncerte. Mislim, da je DPG potencial za bogato glasbeno dogajanje v Kopru. Je pa zelo pomembno, da se čimbolj povezujemo in sodelujemo z vsemi, ki se v Kopru ukvarjajo s kulturo in si želijo kvalitetnih dogodkov. Tako bomo lahko, namesto lepo obdelanega vrtička, obdelovali široko njivo. Kultura je kot ljubezen, sprejeti jo je potrebno v vseh svojih odtenkih in potrebno jo je tudi brezpogojno dajati. Mlajšim generacijam moramo biti zgled, saj dobra dejanja lahko naučijo veliko več kot na tisoče praznih besed.”
Društvo stopa po poti, ki jo vedno znova prepoznavamo kot premišljeno odločitev. Težko si je namreč danes predstavljati, da se je v Kopru v šestdesetih letih poslušalo glasbo skoraj izključno samo preko radia. Brez koncertov Društva prijateljev glasbe bi danes nastopila tema, ki bi ustvarila zid časa.