Novice, članki in odmevi ...
Šola iz najlepše izolske palače
Poznobaročna palača Besenghi Degli Ughi je že od leta 1953 dom izolske glasbene šole
Primorske novice, 7. val
Tekst: Marija Gombač
Foto: Mirjana Cerina
Pri kronološkem pregledu glasbenega izobraževanja v Istri po drugi svetovni vojni ne moremo mimo dejstva, da se je pričelo 21. decembra 1948 v Portorožu. Umetniška motivacija je Srečka Kumarja spodbudila, da je organiziral pevovodski tečaj in nato ustanovil glasbeno šolo. Po dveh letih so šolo preselili v Koper. Leta 1953 je Vladimir Lovec, takratni ravnatelj šole, poslal Okrajnemu ljudskemu odboru predlog za ustanovitev glasbene šole v Piranu, ki je čez tri leta postala samostojna. Kako pa je bilo v Izoli?
Do sedaj smo zaman iskali prve zapisnike o izolski šoli, prve sezname vpisanih učencev, akt o ustanovitvi. Zgodovino nastanka in dogodke v prvih letih delovanja lahko spletemo iz glasbenega utripa na celotnem območju slovenske Istre. Leta 1947 je bilo v Portorožu ustanovljeno slovensko učiteljišče, ki so ga čez šest let preselili v Koper. Leta 1949 je začel delovati Radio jugoslovanske cone Trsta - Radio Trieste zona Jugoslava. Sredi leta 1951 je glasbeno uredništvo prevzel skladatelj in profesor Vladimir Lovec.
Veliko mladih glasbenikov
Po drugi svetovni vojni je bilo politično ozračje naklonjeno ustanavljanju šol. Prve glasbene šole so ustanovili v Idriji, Ajdovščini, Postojni, Solkanu ... “V zgradbi Gregorčičeva ul. št. 76 od leta 1952 dalje ni več župnišče, pač pa sta prostore v zgradbi uporabljala italijansko kulturno društvo in glasbena šola,” najdemo zabeleženo v arhivskem viru iz leta 1962. Istočasno z glasbeno šolo se je v Besenghijevo palačo vselila Roža Mikac, ki je bila vse življenje njena čistilka in hišnica. Spominjala se je, kako so iz stavbe nosili kupe nesnage in čistili zanemarjene prostore. V koprskem pokrajinskem arhivu hranijo statistične listine za leto 1953, iz katerih pa ni razvidno, koliko učencev je imela Glasbena šola Izola in koliko učiteljev je takrat poučevalo. Podrobnosti bodo za sedaj ostale prekrite s tančico zgodovinske izgube.
V poročilu o “stanju šole in o ovirah”, ki ga je napisal Srečko Kumar 1951, navaja, da je potreba v “Istrskem okrožju po Glasbeni šoli občutnejša, ker je v tem okrožju kulturna zaostalost večja kot na ostalem Primorskem. Število gojencev (nad 200), ki se je v Kopru in Portorožu prijavilo za glasbeni pouk, izpričuje potrebo po taki šoli.”
Tekst: Marija Gombač
Foto: Mirjana Cerina
Pri kronološkem pregledu glasbenega izobraževanja v Istri po drugi svetovni vojni ne moremo mimo dejstva, da se je pričelo 21. decembra 1948 v Portorožu. Umetniška motivacija je Srečka Kumarja spodbudila, da je organiziral pevovodski tečaj in nato ustanovil glasbeno šolo. Po dveh letih so šolo preselili v Koper. Leta 1953 je Vladimir Lovec, takratni ravnatelj šole, poslal Okrajnemu ljudskemu odboru predlog za ustanovitev glasbene šole v Piranu, ki je čez tri leta postala samostojna. Kako pa je bilo v Izoli?
Do sedaj smo zaman iskali prve zapisnike o izolski šoli, prve sezname vpisanih učencev, akt o ustanovitvi. Zgodovino nastanka in dogodke v prvih letih delovanja lahko spletemo iz glasbenega utripa na celotnem območju slovenske Istre. Leta 1947 je bilo v Portorožu ustanovljeno slovensko učiteljišče, ki so ga čez šest let preselili v Koper. Leta 1949 je začel delovati Radio jugoslovanske cone Trsta - Radio Trieste zona Jugoslava. Sredi leta 1951 je glasbeno uredništvo prevzel skladatelj in profesor Vladimir Lovec.
Veliko mladih glasbenikov
Po drugi svetovni vojni je bilo politično ozračje naklonjeno ustanavljanju šol. Prve glasbene šole so ustanovili v Idriji, Ajdovščini, Postojni, Solkanu ... “V zgradbi Gregorčičeva ul. št. 76 od leta 1952 dalje ni več župnišče, pač pa sta prostore v zgradbi uporabljala italijansko kulturno društvo in glasbena šola,” najdemo zabeleženo v arhivskem viru iz leta 1962. Istočasno z glasbeno šolo se je v Besenghijevo palačo vselila Roža Mikac, ki je bila vse življenje njena čistilka in hišnica. Spominjala se je, kako so iz stavbe nosili kupe nesnage in čistili zanemarjene prostore. V koprskem pokrajinskem arhivu hranijo statistične listine za leto 1953, iz katerih pa ni razvidno, koliko učencev je imela Glasbena šola Izola in koliko učiteljev je takrat poučevalo. Podrobnosti bodo za sedaj ostale prekrite s tančico zgodovinske izgube.
V poročilu o “stanju šole in o ovirah”, ki ga je napisal Srečko Kumar 1951, navaja, da je potreba v “Istrskem okrožju po Glasbeni šoli občutnejša, ker je v tem okrožju kulturna zaostalost večja kot na ostalem Primorskem. Število gojencev (nad 200), ki se je v Kopru in Portorožu prijavilo za glasbeni pouk, izpričuje potrebo po taki šoli.”
Učenci glasbene šoli so someščanom v Izoli pogosto pokazali, kaj znajo.
Umetnostna zgodovinarka, bibliotekarka in bibliografka Dagmar Miša Šalamun, je 30. marca 1953 na ravnateljstvo Glasbene šole v Kopru naslovila pismo, v katerem nazorno opisuje takratni kulturni utrip v Istri: “Starši se dobro zavedamo, kako velik trud imajo glasbeni vzgojitelji z vsakim učencem posebej. Vemo, da je to še veliko težje, kjer s strani staršev ni podpore, kar je radi pomanjkanja izobrazbe razumljivo. Učitelje, vodstvu in ustanoviteljem gl. šole, ki so imeli toliko poguma, da so zaorali v istrsko ledino tudi z glasbenim prosvetnim delom, gre zato vse priznanje.”
V kroniki za koprsko glasbeno šolo sta za šolsko leto 1954/55 navedeni “dve novi moči: strokovni učitelj Šček Ivan in pomožni učitelj Babič Bogomir.” In v nadaljevanju: “1. febr. 1955 so bile šole v Izoli in Piranu priključene naši šoli. Od tega dne so to podružnice glasbene šole v Kopru. Osebni izdatki za te šole se izplačajo iz proračuna Glasbene šole v Kopru. Stvarne in funkcionalne izdatke pa krijejo mestni ljudski odbori sami. 11. febr. je bila V. konferenca. Na to konferenco so bili povabljeni tudi tovariši, ki poučujejo na Glasbenih šolah v Izoli in Piranu.”
Bogomir Babič je vodil pihalni orkester kar 35 let!
Po drugi svetovni vojni je dirigent izolske pihalne godbe postal Just Bole iz Pirana in jo vodil do leta 1955. Leta 1954 je bilo v Izoli ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo Svoboda. Čez eno leto, 1955, so obnovili Sindikalni dom, danes Kulturni dom Izola. Leto kasneje, 1956, so ustanovili Godbo na pihala DPD Svoboda Izola. Do leta 1963 ji je dirigiral Pino Muser, ki je bil zaposlen na izolski glasbeni šoli. Dirigentsko palico je nato prevzel učitelj glasbene šole Bogomir Babič. Vodil ga je celih 35 let! Orkester so ob ustanovitvi poimenovali Pihalni orkester Srečko Kumar Izola. Torej po ustanovitelju prve glasbene šole v Istri!
Na peti strani Slovenskega Jadrana, z dne 15. aprila 1955, najdemo nepodpisan članek, ki govori o Produkciji Glasbene šole v Izoli: “Letošnja javna produkcija, ki jo je šola priredila 6. IV. 1955, je prikaz smotrnega in temeljitega dela vztrajne poti navzgor … zanimanje za nastop učencev je bilo veliko in občinstvo je do kraja napolnilo dvorano palače Besenghi. Pričakujemo, da bo šola ... priredila še kak nastop ..., v prihodnjem šolskem letu pa bo morala povečati število oddelkov in vpeljati tudi pouk pihal in trobil.”
V prvih letih ustanavljanja glasbenega izobraževanja v Sloveniji, so “vršili inšpekcijski nadzor” po glasbenih šolah. Ob koncu šolske leta 1955 so iz Ljubljane poslali dopis da je “Glasbena šola Izola mlajša od one v Kopru. Splošni zunanji pogoji v pogledu kulture so še manj ugodni kakor v Kopru. … Seveda pa resničnega tehničnega znanja v teh prilikah (brez tradicije, brez širokega glasbenega in splošnega kulturnega okolja) v polni meri ni in ga tudi ne bi mogli zahtevati. Pač pa lahko trdim, da je delo v teh okoliščinah prav zadovoljivo, ker se skuša uveljaviti načelo: najprej vzbuditi ljubezen do glasbe, vzgojiti glasbeno občinstvo, nato pa šele poklicne glasbenike.”
Čez dve leti bo v Izoli še ena okrogla obletnica, saj bo tamkajšnji pihalni orkester slavil kar 150 let obstoja.
Šola - škola - scuola
Na začetku šolskega leta 1955/56 je na statističnem listu za GŠ Izola zabeležen en učitelj in ena učiteljica “kot stalno učno osebje”, trije učitelji in tri učiteljice pa kot “honorarno učno osebje”. Oktobra 1955 je bilo 95 otrok vpisanih v izolsko glasbeno šolo, v piransko 70, v koprsko pa 220. Učitelji iz koprske šole so tudi tedaj pomagali v Izoli. Na statističnem listu pa je v žigu jasno čitljiv tekst: “Glasbena šola - Muzička škola - Scuola di musica - Izola - Isola.” Trojezičnost ni bila v tistih časih nikakršna posebnost.
Kronika koprske šole je za šolsko leto 1967/68 zabeležila, da so se 1. septembra 1967 glasbene šole v Izoli, Kopru in Piranu združile v Center za glasbeno vzgojo (CGV). Sedež centra je postal Koper. Ob združitvi je bilo v Izoli 89, v Kopru 263, v Piranu pa 99 učencev. Redno je poučevalo 26 učiteljev. Direktor zavoda Miran Hasl je tedaj utemeljeno zapisal, da so s to združitvijo postale glasbene šole v Istri ene izmed najbolj razvitih in tudi boljših šol na Primorskem in v Sloveniji.
Glasbena šola Izola je v šolskem letu 2001/02 organizirala slavnosti, ki so obeležile njeno uspešno 50-letno delovanje. Ponosni smo bili na prehojeno pot. Skupaj z ustanovitelji, učenci, starši in celotnim kulturnim okoljem smo želeli na čim bolj svečan način počastiti pomembno obletnico. V Izoli smo krstno uprizorili delo slovenskih avtorjev, ki je bilo napisano prav za to priložnost. Izolski pisatelj Dimitrij Kralj je oblikoval besedilo. Glasbo za orkester, pevce in instrumentalne soliste ter pevski zbor pa skladatelj in glasbeni pedagog Bojan Glavina. Tako je vrhunec praznovanja predstavljala glasbena igra v 26 slikah Figov top. V petek, 14. junija 2002, je bila krstna izvedba na izolskem Manziolijevem trgu. Nastopilo je 107 izvajalcev, za režijo je poskrbela Katja Pegan, kostume pa je oblikovala Fulvia Zudič. Orkestru je dirigiral Marko Vatovec, pevskemu zboru pa Kristina Babič.
Glasbeno izobraževanje je posebna vrednota, ki jo je potrebno skrbno negovati. Potrebno jo je oblikovati, ohranjati, nadgrajevati in ubraniti pred vsemi pritiski. Političnimi in ekonomskimi. Biti pedagog ni lahko delo, biti dober pedagog, pa je visoko zastavljen cilj. Vzgoja z izobraževanjem je najširši in najbolj temeljit proces, ki omogoča korenite spremembe na vseh ravneh. Glasbena dejavnost v Izoli se redko omenja v arhivskih virih ter v literaturi in ni bila nikoli predmet širših obravnav. Prvi zapis o poučevanju petja v Izoli zasledimo v dokumentu iz leta 1212, ob ustanovitvi izolske župnije sv. Mavra.
Trdni temelji
Izolska glasbena šola ni bila samohodec. Tako kot tudi nista bili koprska in piranska. Njihove odločitve živijo v času preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V vseh treh šolah se živi glasbo za glasbo! Tudi oblikovanje srednjega glasbenega izobraževanja v Istri leta 1999 je bilo sad večletnega dela strokovnega kadra vseh treh glasbenih šol. Danes je “lokalnost” vedno bolj irelevantni dejavnik.
Center za glasbeno vzgojo je postal istrski hram glasbe, ki se je 2003 preimenoval v Glasbeno šolo Koper, podružnica Izola, podružnica Piran. Uspehi ene glasbene šole so se skozi vsa desetletja tesno navezovali na dosežke drugih dveh šol, kronika dogajanja ene šole se je tesno povezovala z dogajanjem na drugih dveh šolah. Projekti, ki so se oblikovali v Izoli, so odmevali tudi v Kopru in Piranu. Prvi trije ravnatelji so bili Vladimir Lovec, Rajmund Hrovat in Pino Muser. Nato je CGV upravljal Miran Hasl celih 25 let. Ravnatelj Borut Logar je šole v Istri vodil osem let. Sama sem ga nasledila aprila 2000 in bila na tem mestu do upokojitve 2010.
Slavnostni koncert in predstavitev publikacije Glasbena šola Izola - 70 let je bila 13. decembra 2023 v Kulturnem domu Izola. Iztok Babnik, ravnatelj glasbene šole od leta 2010, v zaključku uvodnika v publikacijo poudarja, da so ponosni “na glasbeno šolo v Izoli in na njeno prehojeno pot, ki se odraža skozi … učence, ki se iz leta v leto navdušujejo in bogatijo kulturni prostor slovenske Istre.”
Za vse zvrsti umetnosti velja, še posebej pa velja to za glasbeno, da je področje, ki zajema skrajno zahodno geografsko obrobje Slovenije, zelo občutljivo. Vse se dogaja na meji dveh kultur in dveh narodov. Tri glasbene šole v Istri so vedno utripale z roko v roki. Prehodile so podobne razvojne poti. Danes obiskuje glasbene šole v Istri 1038 učencev, od tega 205 v Izoli. Poučuje jih 76 učiteljev, od tega 19 v Izoli.
Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da od samega začetka glasbenega izobraževanja v slovenski Istri nismo bili zmožni zgraditi niti ene same glasbene šole! Res je, da so šole v lepih zgodovinskih palačah. Res pa je tudi, da so zmogljivosti teh starih baročnih stavb že zdavnaj presegle prostorske zahteve in predpisane standardne. Upamo samo lahko, da tako učenci kot učitelji ne bodo zaradi tega izgubili boemske vznesenosti, ki so jo imeli njihovi ustanovitelji pred mnogimi desetletji!