Novice, članki in odmevi ...
(SVETOVNI DAN KLAVIRJA) Če hočemo razumeti glasbo, moramo poznati klavir
Jutri bomo obeležili svetovni dan klavirja. Foto: Andraž Gombač
Primorsk novice
Tekst: Aljaž Novak in Mitja Marussig
Foto: Andraž Gombač in Tomaž Primožič/FPA
Klavir, z izjemno in bogato dediščino, je skozi leta postal nepogrešljiv del številnih glasbenih sestavov. Čeravno gre za izrazito klasično glasbilo, je njegova priljubljenost presegla meje klasične glasbe. Svetovni dan klavirja, ki ga bomo obeležili jutri, na 88. dan v letu, simbolizira izjemno priljubljenost tega glasbila, saj klavir ravno tako šteje 88 tipk. V pogovoru s skladateljem in pianistom Bojanom Glavino smo raziskali vlogo klavirja v današnji družbi, pomen učenja klavirja ter se poglobili v nje vpliv na kulturo.
Svetovni dan klavirja na 88. dan v letu združuje glasbene ljubitelje in pianiste po vsem svetu v praznovanju “kralja glasbil”. Dan tudi spodbuja pianiste vseh starosti in različnih sposobnosti, da igrajo na javnih mestih. Primorska pri tem ni nobena izjema.
V okviru Zveze primorskih glasbenih šol bodo danes na Glasbeni šoli Koper svetovni dan klavirja počastili z izvajanjem skladb primorskega skladatelja Bojana Glavine. Na petih koncertih se bo v koncertni dvorani Glasbene šole čez dan zvrstilo 60 učenk in učencev (25 mentorjev) in osem profesorjev iz desetih glasbenih šol iz Primorske, ki bodo skupno izvedli 99 skladb. Glasba bo donela vse od jutranjih, pa tja do večernih ur.
“Obožujem klavirski zvok. Tisti trenutek, ko se potopiš vanj in si kar naenkrat povsod na svetu. V času in prostoru.” Bojan Glavina, pianist
Iz koncertne dvorane na zrak
Zanimivo bo tudi v Novi Gorici, kjer ob 20. uri pripravljajo koncert filmske glasbe Draga Ivanuše, po njem pa še pogovor z glasbenikom in skladateljem. Pred tem (ob 19. uri) se bodo predstavili učenci Glasbene šole Nova Gorica. A to ni vse: med 15. in 18. uro bodo namreč v sodelovanju z Gimnazijo Nova Gorica učenci z mentorji igrali na prostem pred glasbeno šolo, telovadnico gimnazije in kulturnim domom. Pianine so v novo likovno podobo odeli dijaki 3. letnika umetniške gimnazije likovne smeri pod mentorstvom prof. Bogdana Vrčona in prof. Marka Krumbergerja.
“V načrtu je tudi sodelovanje Gimnazije Nova Gorica in Glasbene šole Nova Gorica z gostovanjem razstav in likovno opremo hodnikov glasbene šole. Dogajanje predstavlja tudi 'ogrevanje' pred prihajajočim 2025, ko bo Nova Gorica skupaj z Gorico Evropska prestolnica kulture,” sta povedala ravnatelja GŠ Nova Gorica Vladimir Čadež in gimnazije Andrej Šušmelj.
“V času ko so mladi zasvojeni s tehnologijo, 'kliki', telefoni in poplavo vseh mogočih informacij, pri učencih ni več zaznati tiste prave motivacije. Najraje bi z enostavnim 'klikom' preskočili najtežji del - pot - in takoj dobili rezultate. A prav ta pot do rezultata je najbolj dragocena.” Bojan Glavina, pianist
Živel je v učilnici glasbene šole
Da se bodo v Kopru poklonili prav Glavini, ni naključje. Njegov opus in splošno delovanje na glasbenem področju je izrazito bogato in raznovrstno. Med drugim je bil eden od ustanoviteljev in urednik glasbene revije Primorska sozvočja, vodja strokovnega klavirskega aktiva Zveze Primorskih glasbenih šol, ustanovni član Društva klavirskih pedagogov Slovenije, je pa tudi zbiratelj in odličen poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, zlasti klavirske.
Glasba mu je bila, kot pravi, položena v zibko. Prihaja iz glasbene družine. Kmalu zatem, ko je prijokal na svet, je njegova družina celo živela v eni izmed učilnic glasbene šole v Ilirski Bistrici. Morda ima prav zato glasba tak vpliv nanj. “Obožujem klavirski zvok. Tisti trenutek, ko se potopiš vanj in si kar naenkrat povsod na svetu. V času in prostoru,” pove Glavina.
99 skladb bo zazvenelo na 5 koncertih
Na GS Koper bodo svetovni dan klavirja počastili z izvajanjem skladb skladatelja Bojana Glavine. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)
Najbolj dragocena je pot, ne pa rezultat
Da je učenje inštrumentov - zlasti klavirja - v rani mladosti izrednega pomena za kognitivni razvoj otroka, so empirično dokazali že številni znanstveniki, denimo prof. Eugenia Costa-Giomi. “Vsak otrok bi moral vsaj poskusiti začeti igrati katerega od inštrumentov,” meni Glavina. Kot nam pa še zaupa, se učenje klavirja v današnjih časih sooča z novimi izzivi in preprekami.
“V času, ko so mladi zasvojeni s tehnologijo, 'kliki', telefoni in poplavo vseh mogočih informacij, pri učencih ni več zaznati tiste prave motivacije. Najraje bi z enostavnim 'klikom' preskočili najtežji del - pot - in takoj dobili rezultate. A prav ta pot do rezultata je najbolj dragocena,” še opaža Glavina. Poudari še, da je imela velik vpliv na poučevanje glasbe tudi polpretekla epidemija covida-19. “Stopnja koncentracije je preprosto nižja.”
Vse se začne s klavirjem
Omenili smo že, da je klavir iz striktno klasičnih glasbenih struj našel pot v številne, domala vse možne glasbene žanre. Slišimo ga lahko v koncertnih dvoranah, v jazzovskih klubih, metalskih festivalih pa tudi na evrovizijskem odru. Prav to bi lahko bil rezultat mogočne zvočne palete, ki jo ponuja klavir.
“Je izrazito večplasten, kar mu daje možnost, da postane osnova za učenje tudi drugih inštrumentov in razumevanja glasbe nasploh,” meni Glavina. Kot še poudari, bi po njegovem moral vsak, ki si želi “vsaj malo poglobljeno razumeti glasbo, poznati osnove klavirja.”
Tekst: Aljaž Novak in Mitja Marussig
Foto: Andraž Gombač in Tomaž Primožič/FPA
Klavir, z izjemno in bogato dediščino, je skozi leta postal nepogrešljiv del številnih glasbenih sestavov. Čeravno gre za izrazito klasično glasbilo, je njegova priljubljenost presegla meje klasične glasbe. Svetovni dan klavirja, ki ga bomo obeležili jutri, na 88. dan v letu, simbolizira izjemno priljubljenost tega glasbila, saj klavir ravno tako šteje 88 tipk. V pogovoru s skladateljem in pianistom Bojanom Glavino smo raziskali vlogo klavirja v današnji družbi, pomen učenja klavirja ter se poglobili v nje vpliv na kulturo.
Svetovni dan klavirja na 88. dan v letu združuje glasbene ljubitelje in pianiste po vsem svetu v praznovanju “kralja glasbil”. Dan tudi spodbuja pianiste vseh starosti in različnih sposobnosti, da igrajo na javnih mestih. Primorska pri tem ni nobena izjema.
V okviru Zveze primorskih glasbenih šol bodo danes na Glasbeni šoli Koper svetovni dan klavirja počastili z izvajanjem skladb primorskega skladatelja Bojana Glavine. Na petih koncertih se bo v koncertni dvorani Glasbene šole čez dan zvrstilo 60 učenk in učencev (25 mentorjev) in osem profesorjev iz desetih glasbenih šol iz Primorske, ki bodo skupno izvedli 99 skladb. Glasba bo donela vse od jutranjih, pa tja do večernih ur.
“Obožujem klavirski zvok. Tisti trenutek, ko se potopiš vanj in si kar naenkrat povsod na svetu. V času in prostoru.” Bojan Glavina, pianist
Iz koncertne dvorane na zrak
Zanimivo bo tudi v Novi Gorici, kjer ob 20. uri pripravljajo koncert filmske glasbe Draga Ivanuše, po njem pa še pogovor z glasbenikom in skladateljem. Pred tem (ob 19. uri) se bodo predstavili učenci Glasbene šole Nova Gorica. A to ni vse: med 15. in 18. uro bodo namreč v sodelovanju z Gimnazijo Nova Gorica učenci z mentorji igrali na prostem pred glasbeno šolo, telovadnico gimnazije in kulturnim domom. Pianine so v novo likovno podobo odeli dijaki 3. letnika umetniške gimnazije likovne smeri pod mentorstvom prof. Bogdana Vrčona in prof. Marka Krumbergerja.
“V načrtu je tudi sodelovanje Gimnazije Nova Gorica in Glasbene šole Nova Gorica z gostovanjem razstav in likovno opremo hodnikov glasbene šole. Dogajanje predstavlja tudi 'ogrevanje' pred prihajajočim 2025, ko bo Nova Gorica skupaj z Gorico Evropska prestolnica kulture,” sta povedala ravnatelja GŠ Nova Gorica Vladimir Čadež in gimnazije Andrej Šušmelj.
“V času ko so mladi zasvojeni s tehnologijo, 'kliki', telefoni in poplavo vseh mogočih informacij, pri učencih ni več zaznati tiste prave motivacije. Najraje bi z enostavnim 'klikom' preskočili najtežji del - pot - in takoj dobili rezultate. A prav ta pot do rezultata je najbolj dragocena.” Bojan Glavina, pianist
Živel je v učilnici glasbene šole
Da se bodo v Kopru poklonili prav Glavini, ni naključje. Njegov opus in splošno delovanje na glasbenem področju je izrazito bogato in raznovrstno. Med drugim je bil eden od ustanoviteljev in urednik glasbene revije Primorska sozvočja, vodja strokovnega klavirskega aktiva Zveze Primorskih glasbenih šol, ustanovni član Društva klavirskih pedagogov Slovenije, je pa tudi zbiratelj in odličen poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, zlasti klavirske.
Glasba mu je bila, kot pravi, položena v zibko. Prihaja iz glasbene družine. Kmalu zatem, ko je prijokal na svet, je njegova družina celo živela v eni izmed učilnic glasbene šole v Ilirski Bistrici. Morda ima prav zato glasba tak vpliv nanj. “Obožujem klavirski zvok. Tisti trenutek, ko se potopiš vanj in si kar naenkrat povsod na svetu. V času in prostoru,” pove Glavina.
99 skladb bo zazvenelo na 5 koncertih
Na GS Koper bodo svetovni dan klavirja počastili z izvajanjem skladb skladatelja Bojana Glavine. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)
Najbolj dragocena je pot, ne pa rezultat
Da je učenje inštrumentov - zlasti klavirja - v rani mladosti izrednega pomena za kognitivni razvoj otroka, so empirično dokazali že številni znanstveniki, denimo prof. Eugenia Costa-Giomi. “Vsak otrok bi moral vsaj poskusiti začeti igrati katerega od inštrumentov,” meni Glavina. Kot nam pa še zaupa, se učenje klavirja v današnjih časih sooča z novimi izzivi in preprekami.
“V času, ko so mladi zasvojeni s tehnologijo, 'kliki', telefoni in poplavo vseh mogočih informacij, pri učencih ni več zaznati tiste prave motivacije. Najraje bi z enostavnim 'klikom' preskočili najtežji del - pot - in takoj dobili rezultate. A prav ta pot do rezultata je najbolj dragocena,” še opaža Glavina. Poudari še, da je imela velik vpliv na poučevanje glasbe tudi polpretekla epidemija covida-19. “Stopnja koncentracije je preprosto nižja.”
Vse se začne s klavirjem
Omenili smo že, da je klavir iz striktno klasičnih glasbenih struj našel pot v številne, domala vse možne glasbene žanre. Slišimo ga lahko v koncertnih dvoranah, v jazzovskih klubih, metalskih festivalih pa tudi na evrovizijskem odru. Prav to bi lahko bil rezultat mogočne zvočne palete, ki jo ponuja klavir.
“Je izrazito večplasten, kar mu daje možnost, da postane osnova za učenje tudi drugih inštrumentov in razumevanja glasbe nasploh,” meni Glavina. Kot še poudari, bi po njegovem moral vsak, ki si želi “vsaj malo poglobljeno razumeti glasbo, poznati osnove klavirja.”