Novice, članki in odmevi ...
Bojan Glavina: “Glasba bi v družbi morala dobiti neprimerno večjo veljavo”
Bojan Glavina veliko snema in nastopa.
Primorske novice, 7. Val
Tekst: Marija Gombač
Foto: Klemen Kunaver
Društvo slovenskih skladateljev je spomladi izdalo zgoščenko slovenskih klavirskih miniatur Spominčice. Na njej je 34 klavirskih kompozicij 27 slovenskih skladateljev. Izvajalec je Bojan Glavina. Skladateljski opus pianista in pedagoga Bojana Glavine obsega orkestralna dela, opero in balet, zborovsko glasbo in vokalno-instrumentalna dela. Najbolj ustvarjalen je na področju komorne in solistične glasbe. Izdal je več kot 600 glasbenih del. Na sedmih avtorskih zgoščenkah zavzemajo skladbe za klavir glavno mesto.
Ste učitelj klavirja, skladatelj in pianist ter odličen poznavalec slovenske in svetovne klavirske literature. Prva skladba na zgoščenki Spominčice je Polka-mazurka slovenskega dramatika in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta in je nastala okrog 1790. Skladba naj bi bila odkritje v arhivu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ali je to prva slovenska skladba za klavir na našem ustvarjalnem zemljevidu?
“Z veliko gotovostjo tega sicer ni mogoče trditi, ker so pisni viri iz tistih časov pomanjkljivi in ne vedno zanesljivi. Tovrstne skladbe so pri Slovencih zelo verjetno nastajale že prej, vendar tega z doslej razpoložljivim gradivom ni mogoče potrditi. Vsekakor pa je to prva dokumentirana klavirska skladba v Glasbeni zbirki NUK-a, ki jo je omenil že skladatelj in pianist Marijan Lipovšek v svojem zapisu Slovenska klavirska glasba (Muzikološki zbornik l. 1966). V zvezi z Linhartom je zanimivo, da velika večina poznavalcev glasbe ni seznanjena s tem, da je poleg prvih slovenskih gledaliških komedij ustvarjal tudi klavirsko glasbo in samospeve. Linhart je bil rojen 1756, istega leta kot W. A. Mozart. Linhartova Polka-mazurka naj bi nastala okrog leta 1790 in ni izključeno, da je bila napisana za Johano Nepomuceno, sestro barona Žige Zoisa, ki je bila znana čembalistka. Sicer pa gre za lahkotno, elegantno plesno skladbico s prikupno melodiko.
Kot klavirski pedagog in skladatelj imam to 'navado,' da svojim učencem klavirja ob zaključku glasbenega šolanja napišem skladbo s posvetilom. Želim, da bi jih vedno prijetno spominjala na njihovo glasbeno pot in na trenutke naših skupnih spoznavanj in doživljanj glasbe.”
Na zgoščenki sta tudi skladbi Koprčanov Ivana Ščeka in Vladimirja Lovca. Zadnja skladba pa je vaš Nokturno z letnico nastanka 2007.
“Skladatelja Lovec in Šček sta Primorcem, posebej Koprčanom zelo dobro znana, predvsem kot pedagoga v koprski glasbeni šoli. Lovec je bil vrsto let tudi ravnatelj. Oba, še posebej Lovec, sta mi z vsestranskim delovanjem, veliko predanostjo glasbi in poučevanjem mladih, vzornika pri mojem poslanstvu. Lovčeve Tri groteske so nastale leta 1958 in so bile napisane za balet. So tipičen primer kompozicijskega sloga v ekspresivni govorici.
Lovčeve in Ščekove ideje se porajajo v glavnem iz zvoka in notranjega, intimnega sveta, manj iz zunanjih pobud. Groteske sem 2007 priredil za trio v zasedbi klarinet, violončelo in klavir in v tej različici so bile večkrat uspešno izvajane in posnete za Radio Koper. Pred dvema letoma, ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Lovca, smo v Kopru razglasili Lovčevo leto. Organizirane so bile razstave, muzikološki simpozij, koncerti, izšel je zbornik ... V Glasbeni šoli Koper smo izdali tudi tri zvezke njegovih na novo odkritih klavirskih skladb. Primorski klavirski pedagogi in koncertanti Andreja Konjedic, Marko Kanalec, Aleksandra Pavlovič, Nives Pavlič, Nuša Umer in jaz smo jih predstavili po več krajih Slovenije. Skladatelj Ivan Šček je težišče in fokus svojega ustvarjanja usmeril v vokalno sakralno glasbo, kjer se je najbolj uveljavi. Napisal pa je tudi nekaj klavirskih zbirk. Kratka Baletna skica št. 1 je iz cikla osmih miniatur, ki so nastale leta 1961. Navdihnili so jih barviti ljudskih plesi. In če sem prej omenil okroglo obletnico Lovca, moram tudi poudariti, da bo v prihajajočem letu 2025 na vrsti 100. obletnica rojstva Ivana Ščeka.
Kot klavirski pedagog in skladatelj imam to 'navado,' da svojim učencem klavirja ob zaključku glasbenega šolanja napišem skladbo s posvetilom. Želim, da bi jih vedno prijetno spominjala na njihovo glasbeno pot in na trenutke naših skupnih spoznavanj in doživljanj glasbe. Tako je nastala tudi moja skladba, ki je na zgoščenki. Nokturno sem napisal junija 2007 in ga posvetil moji učenki klavirja v Piranu Eleni Dojčinovski. V slogu, izrazu in niansah klavirskih barv se v Nokturnu odraža vpliv meni najljubšega 'pesnika klavirja' Frederica Chopina.”
Tekst: Marija Gombač
Foto: Klemen Kunaver
Društvo slovenskih skladateljev je spomladi izdalo zgoščenko slovenskih klavirskih miniatur Spominčice. Na njej je 34 klavirskih kompozicij 27 slovenskih skladateljev. Izvajalec je Bojan Glavina. Skladateljski opus pianista in pedagoga Bojana Glavine obsega orkestralna dela, opero in balet, zborovsko glasbo in vokalno-instrumentalna dela. Najbolj ustvarjalen je na področju komorne in solistične glasbe. Izdal je več kot 600 glasbenih del. Na sedmih avtorskih zgoščenkah zavzemajo skladbe za klavir glavno mesto.
Ste učitelj klavirja, skladatelj in pianist ter odličen poznavalec slovenske in svetovne klavirske literature. Prva skladba na zgoščenki Spominčice je Polka-mazurka slovenskega dramatika in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta in je nastala okrog 1790. Skladba naj bi bila odkritje v arhivu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ali je to prva slovenska skladba za klavir na našem ustvarjalnem zemljevidu?
“Z veliko gotovostjo tega sicer ni mogoče trditi, ker so pisni viri iz tistih časov pomanjkljivi in ne vedno zanesljivi. Tovrstne skladbe so pri Slovencih zelo verjetno nastajale že prej, vendar tega z doslej razpoložljivim gradivom ni mogoče potrditi. Vsekakor pa je to prva dokumentirana klavirska skladba v Glasbeni zbirki NUK-a, ki jo je omenil že skladatelj in pianist Marijan Lipovšek v svojem zapisu Slovenska klavirska glasba (Muzikološki zbornik l. 1966). V zvezi z Linhartom je zanimivo, da velika večina poznavalcev glasbe ni seznanjena s tem, da je poleg prvih slovenskih gledaliških komedij ustvarjal tudi klavirsko glasbo in samospeve. Linhart je bil rojen 1756, istega leta kot W. A. Mozart. Linhartova Polka-mazurka naj bi nastala okrog leta 1790 in ni izključeno, da je bila napisana za Johano Nepomuceno, sestro barona Žige Zoisa, ki je bila znana čembalistka. Sicer pa gre za lahkotno, elegantno plesno skladbico s prikupno melodiko.
Kot klavirski pedagog in skladatelj imam to 'navado,' da svojim učencem klavirja ob zaključku glasbenega šolanja napišem skladbo s posvetilom. Želim, da bi jih vedno prijetno spominjala na njihovo glasbeno pot in na trenutke naših skupnih spoznavanj in doživljanj glasbe.”
Na zgoščenki sta tudi skladbi Koprčanov Ivana Ščeka in Vladimirja Lovca. Zadnja skladba pa je vaš Nokturno z letnico nastanka 2007.
“Skladatelja Lovec in Šček sta Primorcem, posebej Koprčanom zelo dobro znana, predvsem kot pedagoga v koprski glasbeni šoli. Lovec je bil vrsto let tudi ravnatelj. Oba, še posebej Lovec, sta mi z vsestranskim delovanjem, veliko predanostjo glasbi in poučevanjem mladih, vzornika pri mojem poslanstvu. Lovčeve Tri groteske so nastale leta 1958 in so bile napisane za balet. So tipičen primer kompozicijskega sloga v ekspresivni govorici.
Lovčeve in Ščekove ideje se porajajo v glavnem iz zvoka in notranjega, intimnega sveta, manj iz zunanjih pobud. Groteske sem 2007 priredil za trio v zasedbi klarinet, violončelo in klavir in v tej različici so bile večkrat uspešno izvajane in posnete za Radio Koper. Pred dvema letoma, ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Lovca, smo v Kopru razglasili Lovčevo leto. Organizirane so bile razstave, muzikološki simpozij, koncerti, izšel je zbornik ... V Glasbeni šoli Koper smo izdali tudi tri zvezke njegovih na novo odkritih klavirskih skladb. Primorski klavirski pedagogi in koncertanti Andreja Konjedic, Marko Kanalec, Aleksandra Pavlovič, Nives Pavlič, Nuša Umer in jaz smo jih predstavili po več krajih Slovenije. Skladatelj Ivan Šček je težišče in fokus svojega ustvarjanja usmeril v vokalno sakralno glasbo, kjer se je najbolj uveljavi. Napisal pa je tudi nekaj klavirskih zbirk. Kratka Baletna skica št. 1 je iz cikla osmih miniatur, ki so nastale leta 1961. Navdihnili so jih barviti ljudskih plesi. In če sem prej omenil okroglo obletnico Lovca, moram tudi poudariti, da bo v prihajajočem letu 2025 na vrsti 100. obletnica rojstva Ivana Ščeka.
Kot klavirski pedagog in skladatelj imam to 'navado,' da svojim učencem klavirja ob zaključku glasbenega šolanja napišem skladbo s posvetilom. Želim, da bi jih vedno prijetno spominjala na njihovo glasbeno pot in na trenutke naših skupnih spoznavanj in doživljanj glasbe. Tako je nastala tudi moja skladba, ki je na zgoščenki. Nokturno sem napisal junija 2007 in ga posvetil moji učenki klavirja v Piranu Eleni Dojčinovski. V slogu, izrazu in niansah klavirskih barv se v Nokturnu odraža vpliv meni najljubšega 'pesnika klavirja' Frederica Chopina.”
- “Osebno mi je prav fascinantno, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, toliko izvrstnih skladateljev, ki so ustvarili veliko kvalitetnih klavirskih del!”
- “V glasbene šole bi, poleg inštrumenta in pouka teorije ter komornega muziciranja, za vse učence uvedel predmet 'ustvarjanje' (improvizacijo in komponiranje).”
Časovni razpon, dolg kar 230 let
Vse skladbe na CD izvajate sami, predstavljate se torej tudi kot pianist. Kako pa ste k skladbam pristopili s skladateljskim vedenjem? Ali vas je pri izboru skladb kaj presenetilo?
“V raziskovanju dosegljive slovenske klavirske literature, ki je bila že izdana, ali pa je še v rokopisu, sem v zadnjih desetih letih preigral skladbe več kot sto slovenskih skladateljev. Časovni razpon nastanka teh del je nekje od leta 1790 do danes, torej več kot 230 let. Mogoče me je v tem celotnem pregledu še najbolj presenetila velika raznovrstnost kompozicijskih stilov, idej, glasbenih estetik, zvočnih sporočil ... Poseben vtis so z originalnimi zamislimi naredile skladbe F. Šturma, P. Merkuja in J. Ježa. Šturm je v svojem skladanju za čase pred drugo svetovno vojno uporabljal presenetljivo napreden izraz z novo linearno tehniko in izven-tonalnim mišljenjem. Merku je na unikaten in neposnemljiv način znal ustvariti samosvojo glasbeno estetiko. Jež, sicer primarno vokalni ustvarjalec, pa je iz-našel izvirna sredstva za prenos svoje intimne ekspresivnosti v klavirski stavek.
Izbor skladb na zgoščenki skozi kronološko razvrstitev kaže tudi na slogovni razvoj klasične glasbe na Slovenskem. Dejstvo je, da so slovenski skladatelji vedno z zamudo sledili evropskim tokovom, od klasicizma prek romantike in impresionizma do modernizma, ekspresionizma in avantgarde.”
Sicer pa sta me pri izbiri in sestavi programa za zgoščenko v osnovi vodili dve izhodišči: ljubezen do klavirskega zvoka in klavirja kot najlepšega in najbolj vsestranskega glasbila, ter radovednost spoznavanja prej omenjenih stilov in zvočnih pripovedi skladateljskih osebnosti. Pri tem moram omeniti tudi dragocena osebna poznanstva in sodelovanja z nekaterimi skladatelji kot so J. Jež, A. Srebotnjak, P. Ramovš, A. Ajdič. Ti osebni stiki so mi vsekakor pomagali pri razumevanju in interpretaciji njihovih skladb.”
Glavno mesto zavzema klavirska glasba
Umetnika in pedagoga Bojana Glavino (1961) zaznamuje osrednja slovenska nacionalna nagrada Frana Gerbiča (2023), ki jo podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol “za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja”. Še posebej zadnjih 40 let je globoko vpet v južno Primorsko: od Ilirske Bistrice, kjer je odraščal, Reke in pozneje Ljubljane do Sečovelj oziroma CGV Koper - podružnica GŠ Piran. Izhaja iz glasbene družine. Leta 1984 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo (AG) iz orgel (Hubert Bergant), absolviral je dveletno šolo za klavirske pedagoge z diplomo (1997), ki jo vodi pedagog Azerbajdžanec Sijavuš Gadžijev v Gorici (Italija), in končno diplomiral še iz kompozicije na ljubljanski AG leta 2009 (Marko Mihevc). Deluje poklicno kot klavirski pedagog v GŠ Koper - podružnici Piran, je član Tria Julius, ustanovni član in eden najbolj aktivnih v EPTI (Društvu klavirskih pedagogov Slovenije), bil je urednik glasbene revije Primorska sozvočja - glasila Zveze primorskih GŠ (1999-2005), član stanovskega Društva slovenskih skladateljev pa je od leta 2002. Njegov ustvarjeni opus obsega orkestralna dela, opero in balet, zborovsko glasbo in vokalno-inštrumentalna dela. Najbolj plodovit je na področju komorne in solistične glasbe, glavno mesto pa zavzema klavirska glasba, vse od didaktične do klavirske glasbe: za klavir, štiriročno, za dva klavirja in za orgle.
Kako se vznemirljivost izbranih del lahko sooči z današnjo glasbeno ustvarjalnostjo? Zakaj so ravno ta dela pustila sledi?
“Teh 34 klavirskih miniatur bi lahko vsebinsko razvrstil v šest sklopov. Za prvi sklop, v katerega spadata prej omenjeni Linhart in Turnograjska, zraven pa še B. Ipavec, R. Savin in J. Pavčič, je značilna salonska oziroma čitalniška estetika, precej pogojena z meščanskimi razmerami tistih časov.
V drugem sklopu se z bolj poglobljenimi in originalnimi zamislimi že pojavijo G. Krek, S. Premrl in predvsem pa M. Kogoj, ter J. Ravnik, ki so med najbolj pomembnimi ustvarjalci slovenske klavirske literature. Zelo različne glasbene estetike so prisotne v različnih skopih: abstraktna S. Osterca, folklorna K. Pahorja, romantično impresionistična L. M. Škerjanca ter ekspresionistična V. Ukmarja. Naslednja skupina ustvarjalcev (kronološko gledano) je v kompozicijskem pristopu in izrazu tudi raznolika: poznoromantična M. Kozina in Z. Ciglič, v konkretnem primeru izjemoma tudi P. Šivic, ter s čisto zvočno intelektualno abstrakcijo F. Šturm. V petem sklopu sta že omenjena V. Lovec in I. Šček, katerima se pridružujeta Tržačan P. Merku s samosvojim navdihom iz rezijanske ljudske glasbe in P. Ramovš z novimi zvočnimi sredstvi in radikalnimi eksperimenti. V zadnjem sklopu sta J. Jež in A. Ajdič z novimi pristopi skozi poetiko, intimnost in liričnost. Nato je še A. Srebotnjak s svežo in duhovito uporabo folklornih elementov, ki so obdelani s sodobnejšimi kompozicijskimi sredstvi (bitonalnost). Na koncu pa je še moja malenkost z reminiscencami na romantični nokturno.
Iz naštetega izbora je razvidno, da je glasba, kronološko razvrščena po letnicah rojstva posameznih avtorjev, nekje odraz časa in tedanjih družbenih sprememb, nekje pa preprosto izraz samosvojih, unikatnih osebnosti, ki so s svojim, od zunanjih vplivov neodvisnim ustvarjanjem, presegle čas in prostor. V tem smislu so dela slednjih enako aktualna in primerljiva z najnovejšimi deli, ki nastajajo v tem tisočletju. V sodobnih delih je na nek način vedno prisoten kompromis med tradicijo in sodobnostjo. 'Zvočno potovanje' skozi čas je vedno v osebnem, intimnem doživljanju. Tako za ustvarjalca, kot za izvajalca ali poslušalca. Ne pozna preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Je v tem trenutku, vedno sedaj in vedno neponovljivo, drugačno ...”
Poklon Josipini Turnograjski
Na zgoščenki je tudi Josipina Urbančič Turnograjska, ki je (neuradno) prva slovenska pianistka in skladateljica.
“Poleg skladateljice je Turnograjska, tudi 'neuradno', predvsem prva slovenska pesnica in pisateljica. Sicer je njena glasbena ustvarjalnost v primerjavi z njeno literarno zapuščino skromna, a vseeno zgodovinsko pomembna. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo le štiri Josipinine klavirske skladbe. Vse so v plesnih oblikah, valčkih in polkah. Namenjene so bile le igranju v ožjem, salonskem krogu. Izbrana skladba Spominčice, po kateri nosi naslov tudi pričujoča zgoščenka, je nastala med leti 1850 in 1852. Josipina jo je posvetila svojemu možu, literatu in politiku Lovru Tomanu.
Skladba je sestavljena iz niza šestih kratkih valčkov, uokvirjenih z uvodom in kratko sklepno Codo. Moram omeniti, da je pred dvema letoma Založba Bogataj iz Idrije na mojo pobudo izdala Josipinina zbrana klavirska dela, ki so bila še v rokopisu. V spremni besedi k zbirki sem kot urednik in redaktor med ostalim zapisal, da so glasbene misli Josipine Turnograjske 'zvočne rožice prikupnih in dišečih melodij, povezanih v šopek lahkotnih zvočnih utrinkov. V njih vedno znova očarajo čistost harmonij, jasnost melodij, ter nežnost in milina izrazov'.”
Konkurenčni Evropi
Pri pregledovanju in izboru notnega gradiva ste verjetno pomislili, kako se je tako majhen narod kot smo mi, ohranil pri življenju tudi skozi glasbo. Ali slovenski glasbeni umetnosti na evropskem zemljevidu pripada poseben pomen? Ali se lahko brez strahu in sramu udeležujemo svetovnih odrov z dobro glasbo?
“Izbor skladb na zgoščenki skozi kronološko razvrstitev kaže tudi na slogovni razvoj klasične glasbe na Slovenskem. Dejstvo je, da so slovenski skladatelji vedno z zamudo sledili evropskim tokovom, od klasicizma prek romantike in impresionizma do modernizma, ekspresionizma in avantgarde. V korak s sodobnostjo so stopali izredno redki, med njimi vsekakor M. Kogoj, ki je v tujini še vedno premalo poznan in priznan, pa mogoče S. Osterc , F. Šturm in tudi P. Ramovš. V tem smislu se ne moremo meriti z velikani evropske klavirske glasbe. Če pa našo klavirsko literaturo poskušamo ovrednotiti skozi kompozicijsko umetniške kriterije, v smislu vsebinske, izrazne in sporočilne tehtnosti, potem smo brez vsake bojazni 'konkurenčni' Evropi. Osebno mi je prav fascinantno, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija toliko izvrstnih skladateljev, ki so ustvarili veliko kvalitetnih klavirskih del!
Klavirske zbirke, kot so Kogojeve Malenkosti, Ukmarjeve Ekspresije, Škerjančevi Preludiji, Šivičeve Improvizacije, Pahorjeva Istrijanka, Merkujeve Drobnice ..., so biseri klavirske glasbe in vsak narod, ki bi jih imel v svoji glasbeni zakladnici, bi bil ponosen nanje!”
Glasbeno izražanje je neodvisno od časa in prostora. Z njim lahko pridobi vsak. Kakšne želje in pričakovanja imate za prihodnost?
“Prepričan sem, da bi glasba v družbi morala dobiti neprimerno večjo veljavo, kot jo trenutno ima. Ker sem glasbeni pedagog, bi začel predvsem pri drugačni obravnavi glasbe v šolah, kjer bi glasbena vzgoja morala biti eden temeljnih predmetov, z ustreznim poudarkom v šolskem predmetniku. Pomembno bi bilo, da bi se vsak otrok bolj aktivno seznanjal in ukvarjal z enim od inštrumentov in bil dejaven vsaj kot poustvarjalec. Skozi tak pristop bi dobil dragocen neposreden stik, ki je potreben za globlji uvid v glasbo. V glasbene šole bi, poleg inštrumenta in pouka teorije ter komornega muziciranja, za vse učence uvedel predmet 'ustvarjanje' (improvizacijo in komponiranje).
Pri uveljavljanju pomena glasbe v družbi bi pomembno vlogo morale odigrati tudi kulturne institucije in vsi mediji, ki kreirajo miselnost in navade skupnosti. Osebno želim nadaljevati s projektom raziskovanja slovenske klavirske literature, ki je res bogata. Poleg skladb na 'moji' zgoščenki je najmanj še dvakrat toliko vrednih in zanimivih del drugih slovenskih skladateljev, ki bi lahko bili uvrščeni v to 'antologijo': G. Mašek, F. Gerbič, E. Adamič. M. Tomc, V. Mirk, M. Lipovšek, B. Arnič, S. Koporc, D. Škerl, J. Matičič, S. Vremšak, M. Potočnik, L. Rančigaj, I. Štuhec, B. Šček, U. Pompe, L. Vrhunc, B. Jež Brezavšček ... Pa sploh še nisem omenil najmlajše generacije komponistov, ki trenutno ustvarja. Misli ameriškega skladatelja, eksperimentalnega umetnika in misleca Johna Cagea (1912-1992), ki pravi 'Boljše je skladbo snovati, kakor izvajati, boljše izvajati, kakor poslušati, boljše poslušati, kakor zlorabiti jo kot sredstvo za sprostitev, razvedrilo, ali pridobitev 'kulture,' so meni zelo blizu!”