Novice, članki in odmevi ...

Učitelji so gibalo razvoja in snovalci prihodnosti
Leto 2024/2025  |  08.11.2024  |  Videno: 18  |  A+ | a-
Ambrož Čopi je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva
Ambrož Čopi je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva
Primorske novice, 7. val
Besedilo: Marija Gombač
Fotografija: Jakob Bužan, arhiv APZ UP


Sredi jeseni je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesna podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2024. Predsednik odbora za podeljevanje nagrad prof. dr. Boris Aberšak je poudaril, da so prav učitelji tisti, ki dajejo zagotovilo, da bomo ostali uspešna, dinamična ter v prihodnost usmerjena družba. “Vsak čoln potrebuje krmarja, nekoga, ki ve, kam in kako moramo pluti. In ta krmar smo mi, učitelji.”
V letošnjem letu je prispelo 27 vlog. Odbor za podeljevanje nagrad se je odločil, da podeli enajst nagrad s sedmih področij. Pet nagrad so podelili za življenjsko delo ter šest nagrad za izjemne dosežke.
Nagrade za življenjsko delo so prejeli Aleš Žitnik na področju osnovnega šolstva, Katja Pavlič Škerjanc na področju srednjega šolstva, mag. Franc Rozman na področju srednjega šolstva, dr. Tanja Urbančič na področju visokega šolstva in Alberto Scheriani na področju narodnosti.
Nagrade za izjemne dosežke so prejeli Katarina Alič na področju predšolske vzgoje, mag. Ferdinand Humski na področju srednjega šolstva, dr. Silva Bratož na področju visokega šolstva, Natalija Žalec na področju izobraževanja odraslih, dr. Vanja Riccarda Kiswarday na področju posebnih potreb in Ambrož Čopi na področju glasbenega šolstva.
Od enajstih nagrad jih je kar pet odšlo na Primorsko
Dr. Silva Bratož je visokošolska učiteljica in raziskovalka. Njeno znanstvenoraziskovalno, pedagoško in strokovno delo pomeni vzpodbuden prispevek k razvoju didaktike angleščine in večjezičnosti. Med izjemnimi dosežki, ki odražajo prizadevanje za razvijanje večjezičnosti in raznojezičnosti v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, velja poudariti večjezični model za posebno enoto vrtca Koper. Pomemben je poudarek modela v spodbujanju pozitivnih stališč do različnih jezikov in kultur. Z delom v raznih skupinah na državni ravni in pri projektih in raziskavah je pomembno prispevala tudi pri delu s študenti in učitelji na fakulteti.
“Ne gre le za znanje, ki ga dobimo od dobrih učiteljev, zelo pomembna je tudi njihova človeška podpora v času naših iskanj ter njihova nalezljiva strast do tega, da bi vedeli še več in naredili iz sebe največ, kar lahko.” dr. Tanja Urbančič, prejemnica državne nagrade za življenjsko delo na področju visokega šolstva
Sodelovanje med akademskim svetom in gospodarstvom je eden najpomembnejših dosežkov dr. Tanje Urbančič. Na Inštitutu Jožef Stefan se je ukvarjala z razvojem in uporabo umetne inteligence ter strojnega učenja. Iz njenega dela na ekspertnih sistemih je razbrati močan odnos do pomembnosti povezovanja gospodarstva in akademskega sveta, kar je pripeljalo do ustanovitve Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij.
“Na moje dojemanje učiteljskega poklica kot nečesa pomembnega in lepega sta verjetno vplivala že moja stara starša, ki sta bila učitelja v Prekmurju in sta mi že v zgodnjem otroštvu veliko pripovedovala o doživljajih iz šole. V času svojega šolanja sem nato imela priložnost spoznati izjemne pedagoge na različnih področjih, od glasbe do matematike, in medtem ko sem takrat le uživala, ko so mi pomagali odkrivati toliko lepega in zanimivega, sedaj vem, kako močan pečat je to pustilo v meni. Ne gre le za znanje, ki ga dobimo od dobrih učiteljev, zelo pomembna je tudi njihova človeška podpora v času naših iskanj ter njihova nalezljiva strast do tega, da bi vedeli še več in naredili iz sebe največ, kar lahko,” pravi dr. Urbančičeva.
Vedeti več, iskati, raziskati, izvedeti, spoznati … Vsi veliki misleci so se poglabljali v pomen učenja. Shakespeare je zapisal, da je edina tema, ki obstaja, neznanje, Lao Ce pa da je učenje kot veslanje proti toku, takoj ko odnehamo, nas odnaša nazaj.
Postala je raziskovalka in sprva se je ukvarjala predvsem s tem, kako nam lahko računalniške tehnologije pomagajo, ko odkrivamo novo znanje. “Postopoma pa sem se vedno več ukvarjala tudi s prenosom znanja med akademskim in gospodarskim okoljem. To se je še okrepilo, ko sem se pridružila takratni Politehniki Nova Gorica, sedaj Univerzi v Novi Gorici, kjer smo na Poslovno-tehniški fakulteti pomagali številnim generacijam študentov gospodarskega inženiringa do poklica, ki povezuje znanja zelo različnih področij ter s sistemskim pristopom išče rešitve, ki so dobre za celoto in ne le za njen posamezen del. Mislim, da je v današnjem času to pomembno bolj kot kadarkoli prej, zato sem vesela vsakokrat, ko vidim, kako svoje znanje, širok pogled in ustvarjalnost vnašajo v svoja okolja.”
Dr. Vanja Riccarda Kiswarday je izredna profesorica specialne pedagogike. Usmerja se na zmožnosti in močna področja otrok s posebnimi potrebami. V sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan je bil prepoznan njen potencial za inovativno povezovanje posebnih potreb in razvojnih smernic, ki jih je odpirala informacijsko-komunikacijska tehnologija. Pomembno poglavje njene profesionalne poti zaznamuje delo z otroki in mladostniki ljubljanske bolnišnične šole. Aktivno soustvarja študijski program inkluzivne pedagogike. Odlikuje jo tudi izžarevanje pedagoškega čuta pri delu s študenti. Pogosto poudarja pomen diplomantov za razvoj slovenske šole. Prepričana je, da jim moramo namenjati pozornost in kot predavatelji biti tudi dober zgled.
Ambrož Čopi, profesor glasbene umetnosti - smer kompozicija, je uveljavljen slovenski skladatelj vokalne glasbe, priznan dirigent, uspešen pedagog solfeggia, harmonije, kontrapunkta, osnove kompozicije ter komorne igre na Umetniški gimnaziji Koper in predmeta analiza glasbenih oblik na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Številna priznanja na različnih področjih kažejo na vsestransko delovanje. Kot pedagog in mentor je s svojim delom, zagnanostjo in karizmo navdušil ter vzgojil veliko dobrih in zdaj že v svetu znanih skladateljev. Vplival je na generacije mladih pevcev. Načelo povezovanja in izmenjave izkušenj ga je vodilo k vsebinskemu oblikovanju ter izvedbi mladinskih festivalov. Prejel je prestižne nagrade na številnih tekmovanjih v Evropi in ZDA.
“Lepo je, ko človek najde svoje poslanstvo in ga lahko udejanja skozi svoj poklic. Biti glasbeni pedagog je bila moja prva izbira. Kot 16-leten dijak sem obudil oddelek glasbene šole v Bovcu in kasneje razširil svojo dejavnost na področje kompozicije, dirigiranja in organizacije dogodkov. Vse izhaja iz želje po predajanju glasbe skozi sodelovanja in soustvarjanja z mladimi. In najbrž me prav to navdihuje in postavlja nove izzive na moji poti. Pedagogi, ki so mi s svojo predanostjo in žarom dali zgled, so mi dali bogato popotnico. Vesel sem, da to izkušnjo lahko delim naprej. Ob vseh nagradah mi je ta še posebej dragocena, saj izpostavlja srčiko mojega delovanja, biti pedagog, sopotnik mladim na njihovi poti raziskovanja sebe, svojih talentov in zmožnosti.”
Alberto Scheriani, dolgoletni predsednik Obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti in ravnatelj Srednje šole Pietro Coppo Izola, deluje na področju šolstva italijanske narodnosti že 35 let. Z delom je močno zaznamoval ter trajno prispeval h kakovostnim, vsebinskim in sistemskim rešitvam šolstva narodnosti v Sloveniji. Pomemben je njegov prispevek pri pripravi Zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi zakonskih, podzakonskih aktov, programov in projektov s področja šolstva z italijanskim učnim jezikom tesno sodeluje z Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje RS, Republiškim izpitnim centrom in Centrom RS za poklicno izobraževanje. Dejavno sodeluje s šolami z italijanskim učnim jezikom na Hrvaškem, z Ljudsko univerzo iz Trsta in Unijo Italijanov iz Reke.