Novice, članki in odmevi ...
Biennale Koper 2024 postregel s številnim novitetami
Pihalni kvintet Slowind velja za enega najbolj aktivnih izvajalcev sodobnih del.
Primorske novice
Besedilo: Marija Gombač
Foto: Mirko Orlač
Letošnja tema in rdeča luč devetega mednarodnega festivala sodobne glasbe, ki je v Kopru potekal od sredine oktobra do začetka decembra, je bil - ogenj. Tatjana Jercog, umetniška vodja festivala in predsednica Društva prijateljev glasbe Koper, je izpostavila stremljenje, da bi radi z letošnjim festivalom “skozi glasbeno ustvarjanje, kreativnost, radovednost in željo po učenju in sprejemanju novega opozorili, da smo ljudje, ki verjamejo v najgloblja čustva in vrednote”.
Festival sodobne glasbe je v koprskem gledališču uvedel večdimenzionalni performans Kons v koprodukciji s KUD Format. Skozi plastenje giba, zvoka in vizualnih podob je skušal razgaliti težnjo po novem ravnovesju. Nastopile so plesalke Nina Grmovšek Seljak, Anastasiya Pruyidze in Valentina Tomažinčič.
Mesec dni kasneje se je festival nadaljeval s komentiranim koncertom sodobne glasbe za otroke. Poslušalci so spoznali osnovne glasbene sestavine, v sklepnem delu koncerta pa ustvarili lastne kompozicije, ki so jih izvedli člani skupine .abeceda [ansambel za novo glasbo] (Domen Kužnar - viola, Urban Megušar - violončelo, Urška Rihtaršič - harfa in Mauricio Valdes San Emeterio - elektronika). V večernih urah je bil v dvorani koprske glasbene šole komentiran koncert glasbenih del, ki so nastala v okviru programa Inštituta .abeceda za nastopajoče glasbenike.
“Sodobna glasba mora vzbujati različna čustva, ker nas opozarja, da smo živi, da moramo biti čuječi do vsega, kar se dogaja.”
Tatjana Jercog, umetniška vodja festivala
Kosovel je še danes neusahljiv navdih
V letošnjem letu, ko praznujemo 120. obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela, je Vanja Gregorič za festival pripravila video razstavo Poezija-Ogenj-Glasba-Življenje. O svojem zgodovinsko bogatem, dovršenem, domiselnem in obsežnem videu je avtorica zapisala: “Kosovelova poezija, prežeta z intenzivnostjo in globino, se je kot ogenj prepletla z osrednjo temo festivala. Ob video in avdio posnetkih različnih interpretacij in uglasbitev njegovih del sem predstavila nekaj dejstev iz Kosovelovega prekratkega, a izjemno ustvarjalnega življenja. Kosovel je še danes neusahljiv navdih slovenskim in tujim skladateljem. Do danes so ustvarili že več kot tristo skladb z njegovimi besedili, skladbe pa še vedno nastajajo. Kosovel je zapisal, da v muziki rabi disonanco zato, ker mu 'tvori ravnovesje s harmonijo'. Sicer pa je razstava združila novejše primere iz različnih glasbenih žanrov, plesnih performansov in sodobnih glasbenih interpretacij. Video razstava je ponudila pogled iz prihodnosti v preteklost za razumevanje sedanjosti in s tem poskušala poudariti pomen Kosovelovega trajnega vpliva.”
Na tretjem koncertu, bil je v dvorani koprske glasbene šole in ga je Radio Koper neposredno prenašal, je Luisa Antoni predstavila svoj album Zveneča šelestenja, od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana. Kot je dejala, ji je poslušanje del v živo pomenilo pravo razkošje, saj so “izvajalci še bolj poglobili svoje interpretacije”. Poudarja, da jo z izvajalci, violinistom Tommasom Luisonom, harfistko Alessandro Trentin, flavtistko Francesco Cescon, saksofonistko Margherito Crisetig in pianistko Beatrice Zonta, druži prijateljstvo. “To je bil pravi razlog, da je bil večer tako prisrčen. Koncert sta si zamislili predsednica društva Tatjana Jercog in urednica Radia Koper Simona Moličnik, ki je profesionalno vodila najin razgovor. Dejstvo, da je vsaka skladba imela kratko razlago, je omogočilo, da so poslušalci lahko dojeli glasbeno bistvo vsakega posameznega dela.”
Mešanje strani, da bi na novo izumili delo
Letošnja jubilanta, Vinko Globokar in Uroš Rojko, izrazito inovativna in prepoznavna avtorja, imata bogato mednarodno kariero. Vsak na sebi lasten način. Na četrtem koncertu festivala, v koprodukciji z Zavodom Sploh, so Irena Z. Tomažin, Anja Clift, Špela Mastnak, Uroš Rojko, Matej Šarc in Luka Juhart izvedli Globokarjevo delo Par une foret de symboles (Skozi gozd simbolov) za šest glasbenikov ad libitum in Rojkovo delo Glasbeni simpozij za šest glasbenikov in igro zvočnih fresk iz lastnih umetniških del v dobi tehnične ponovljivosti. Globokarjeva skladba Skozi gozd simbolov je sestavljena iz 57 strani v vrstnem redu, za katerega pa avtor prosi, da se ga ne upošteva. Avtor svetuje mešanje strani, da bi na novo izumili delo. Celoten koncert je bil zgodba s pomočjo glasbe, govora, giba, zvoka, mimike, glumaške igre, pantomime … Bil je nekakšna mešanica tradicije in novodobne predstave o tem, kako prenašati ideje z razkošnim glasbenim teatrom. Bilo je dodelano zvočno bogastvo in strokovno izpeljane kompozicijske zamisli. Besede ob takšen dogodku nimajo kaj dosti izbire. Poslušalci bi se izvajalcem lahko samo pridružili …
Airborne Extended je kvartet za sodobno glasbo, ki ga sestavljajo Elena Gabbrielli - flavte, Sonja Leipold - čembalo, Caroline Mayrhofer - kljunaste flavte in Tina Žerdin - harfa. Kvartet širi svojo izraznost tudi z elektroniko, s predmeti in performansom. Edinstvena instrumentalna kombinacija je v muzejski koncertni dvorani omogočala ustvarjanje široke palete zanimivih zvokov in barv. Kvartet je vodila subtilna ženska energija z naklonjenostjo do poslušalcev. Glasbeniku, glasbenici, ki daruje, se darovanje vedno obrestuje. Tokrat je bila edina odločitev občinstva, da se je prepustilo skrivnostim zvočne igre, domišljije, ki je razkrivala, nakazovala, dala slutiti …
Sožitje z neizogibnim
Na šestem koncertu sta v dvorani palače Gravisi Buttorai, sedež Italijanske skupnosti S. Santorio, nastopila Claudio Pasceri, eden najbolj cenjenih italijanskih violončelistov svoje generacije, in tolkalec Simone Beneventi, ki je bil nagrajen s srebrnim levom na Beneškem bienalu glasbe 2010. Raziskovanje zvoka, načrtovanje novih instrumentov in novih kompozicijskih rešitev za tolkala so bili povod izbire skladb, slovenskih premier, ki sta jih glasbenika izvedla na letošnjem koprskem festivalu. Svetovno premiero pa je doživela skladba, ki jo je napisal Michele Marelli. Priznani klarinetist že vrsto let sodeluje pri umetniškem vodstvu festivala. Izrazi, kot so improvizacija, interpretacija, premišljevanje, domiselnost, odprtost do glasbenega, barvne kombinacije in še in še bi lahko naštevali, so občinstvo vodili skozi koncert in preizkušali njegovo odprtosti do glasbenega. Zvoki violončela in tolkal so marsikateremu poslušalcu spremenili zvok šolske koncertne dvorane, kakršnega je dotlej poznal.
Solistični program violinistke Hannah Weirich z naslovom Tu, tam in povsod je bil posvečen spominu na pianista Ulricha Loefflerja. Njegovo prisotnost je bilo globoko čutiti v vseh skladbah. V glasbi violinistke je v dolgih tonih vibrirala boleča izguba, ki jo je doletela in nas spominjala na naše vsakdanje sožitje z neizogibnim. Želela je razkriti najgloblje univerzalne človeške vrednote in moč, da na njih osnujemo življenja. Čeprav neštetokrat pozdravljamo iste ljudi, se šele ob njihovi izgubi zavemo, da nismo gospodarji časa ... Z dolgimi meditativnimi zvoki nas je opominjala, da je življenje sreča. Vse skladbe so bile slovenske premiere. Koncert je bil v dvorani Glasbene šole Koper, ki je tudi glavni partner festivala.
Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred tridesetimi leti. V tem času se je, poleg standardnega programa, uveljavil kot najaktivnejši izvajalec sodobnih del. Slowind, v sestavi Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog in Paolo Calligaris - fagot, so na osmem koncertu letošnjega festivala izvedli dela Lojzeta Lebiča, ki letos (tako kot Globokar) tudi praznuje 90. jubilej, Toshia Hosokawe, Vinka Globokarja in A. Stroeja ter razkrili lasten pogled na vsebnost glasbenih motivov. Posebnost koncerta pa je gotovo predstavljala izvedba dela Monolit Vinka Globokarja, ki jo po več letih še vedno izvaja samo flavtist Aleš Kacjan.
Festival se je zaključil z devetim koncertom Dihi, v sklopu festivala Šelestenja in v produkciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, ki je bil v polni dvorani sv. Frančiška v Kopru. Zbor Slovenske filharmonije se je z dirigentko Ano Erčulj poklonil 70-letnici skladatelja Alda Kumarja. Koncert smo na Obali čakali s polnim srcem spominov. Oči so se nam zasvetile in delovale kot zrcalo, odsev človeka-skladatelja, ki ga občudujemo. Vse najboljše, Aldo, za 70. rojstni dan!
Glasba je svobodna
Po festivalu je Tatjana Jercog zapisala: “Včasih prevlada zmotno prepričanje, da je sodobno glasbo težko razumeti. V resnici je dovolj, da se prepustimo občutkom, da nič ne pričakujemo, da smo radovedni, da si dovolimo občutiti vse dimenzije naših emocij. Mogoče bo to strah ali nelagodje. To so občutki, ki jih imamo vsak dan, ko beremo svetovno kroniko. Sodobna glasba mora vzbujati različna čustva, ker nas opozarja, da smo živi, da moramo biti čuječi do vsega, kar se dogaja. Velika prednost koncertov je, da lahko vsa ta čustva podelimo z vsemi poslušalci in tako se lahko negativni občutki spremenijo v moč, v zavedanje, da nismo sami in upamo, da lahko s skupnimi močmi soustvarjamo boljše okolje.”
Deveti Biennale Koper je zazvenel, hvala kontrapunktu in harmoniji, ki nastane, ko se povezujejo lokalne, državne in mednarodne inštitucije v celovit projekt ter hvala podpori ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. V povezovanju je lepota zanosa, spoštovanja in skrivnosti glasbene umetnosti. Tatjana Jercog ve, da je glasba svobodna. Sprostitev in napetost, bolečina in sreča, bojazen in pogum. Koncerti so bili daritev in preobrazba.
Besedilo: Marija Gombač
Foto: Mirko Orlač
Letošnja tema in rdeča luč devetega mednarodnega festivala sodobne glasbe, ki je v Kopru potekal od sredine oktobra do začetka decembra, je bil - ogenj. Tatjana Jercog, umetniška vodja festivala in predsednica Društva prijateljev glasbe Koper, je izpostavila stremljenje, da bi radi z letošnjim festivalom “skozi glasbeno ustvarjanje, kreativnost, radovednost in željo po učenju in sprejemanju novega opozorili, da smo ljudje, ki verjamejo v najgloblja čustva in vrednote”.
Festival sodobne glasbe je v koprskem gledališču uvedel večdimenzionalni performans Kons v koprodukciji s KUD Format. Skozi plastenje giba, zvoka in vizualnih podob je skušal razgaliti težnjo po novem ravnovesju. Nastopile so plesalke Nina Grmovšek Seljak, Anastasiya Pruyidze in Valentina Tomažinčič.
Mesec dni kasneje se je festival nadaljeval s komentiranim koncertom sodobne glasbe za otroke. Poslušalci so spoznali osnovne glasbene sestavine, v sklepnem delu koncerta pa ustvarili lastne kompozicije, ki so jih izvedli člani skupine .abeceda [ansambel za novo glasbo] (Domen Kužnar - viola, Urban Megušar - violončelo, Urška Rihtaršič - harfa in Mauricio Valdes San Emeterio - elektronika). V večernih urah je bil v dvorani koprske glasbene šole komentiran koncert glasbenih del, ki so nastala v okviru programa Inštituta .abeceda za nastopajoče glasbenike.
“Sodobna glasba mora vzbujati različna čustva, ker nas opozarja, da smo živi, da moramo biti čuječi do vsega, kar se dogaja.”
Tatjana Jercog, umetniška vodja festivala
Kosovel je še danes neusahljiv navdih
V letošnjem letu, ko praznujemo 120. obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela, je Vanja Gregorič za festival pripravila video razstavo Poezija-Ogenj-Glasba-Življenje. O svojem zgodovinsko bogatem, dovršenem, domiselnem in obsežnem videu je avtorica zapisala: “Kosovelova poezija, prežeta z intenzivnostjo in globino, se je kot ogenj prepletla z osrednjo temo festivala. Ob video in avdio posnetkih različnih interpretacij in uglasbitev njegovih del sem predstavila nekaj dejstev iz Kosovelovega prekratkega, a izjemno ustvarjalnega življenja. Kosovel je še danes neusahljiv navdih slovenskim in tujim skladateljem. Do danes so ustvarili že več kot tristo skladb z njegovimi besedili, skladbe pa še vedno nastajajo. Kosovel je zapisal, da v muziki rabi disonanco zato, ker mu 'tvori ravnovesje s harmonijo'. Sicer pa je razstava združila novejše primere iz različnih glasbenih žanrov, plesnih performansov in sodobnih glasbenih interpretacij. Video razstava je ponudila pogled iz prihodnosti v preteklost za razumevanje sedanjosti in s tem poskušala poudariti pomen Kosovelovega trajnega vpliva.”
Na tretjem koncertu, bil je v dvorani koprske glasbene šole in ga je Radio Koper neposredno prenašal, je Luisa Antoni predstavila svoj album Zveneča šelestenja, od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana. Kot je dejala, ji je poslušanje del v živo pomenilo pravo razkošje, saj so “izvajalci še bolj poglobili svoje interpretacije”. Poudarja, da jo z izvajalci, violinistom Tommasom Luisonom, harfistko Alessandro Trentin, flavtistko Francesco Cescon, saksofonistko Margherito Crisetig in pianistko Beatrice Zonta, druži prijateljstvo. “To je bil pravi razlog, da je bil večer tako prisrčen. Koncert sta si zamislili predsednica društva Tatjana Jercog in urednica Radia Koper Simona Moličnik, ki je profesionalno vodila najin razgovor. Dejstvo, da je vsaka skladba imela kratko razlago, je omogočilo, da so poslušalci lahko dojeli glasbeno bistvo vsakega posameznega dela.”
Mešanje strani, da bi na novo izumili delo
Letošnja jubilanta, Vinko Globokar in Uroš Rojko, izrazito inovativna in prepoznavna avtorja, imata bogato mednarodno kariero. Vsak na sebi lasten način. Na četrtem koncertu festivala, v koprodukciji z Zavodom Sploh, so Irena Z. Tomažin, Anja Clift, Špela Mastnak, Uroš Rojko, Matej Šarc in Luka Juhart izvedli Globokarjevo delo Par une foret de symboles (Skozi gozd simbolov) za šest glasbenikov ad libitum in Rojkovo delo Glasbeni simpozij za šest glasbenikov in igro zvočnih fresk iz lastnih umetniških del v dobi tehnične ponovljivosti. Globokarjeva skladba Skozi gozd simbolov je sestavljena iz 57 strani v vrstnem redu, za katerega pa avtor prosi, da se ga ne upošteva. Avtor svetuje mešanje strani, da bi na novo izumili delo. Celoten koncert je bil zgodba s pomočjo glasbe, govora, giba, zvoka, mimike, glumaške igre, pantomime … Bil je nekakšna mešanica tradicije in novodobne predstave o tem, kako prenašati ideje z razkošnim glasbenim teatrom. Bilo je dodelano zvočno bogastvo in strokovno izpeljane kompozicijske zamisli. Besede ob takšen dogodku nimajo kaj dosti izbire. Poslušalci bi se izvajalcem lahko samo pridružili …
Airborne Extended je kvartet za sodobno glasbo, ki ga sestavljajo Elena Gabbrielli - flavte, Sonja Leipold - čembalo, Caroline Mayrhofer - kljunaste flavte in Tina Žerdin - harfa. Kvartet širi svojo izraznost tudi z elektroniko, s predmeti in performansom. Edinstvena instrumentalna kombinacija je v muzejski koncertni dvorani omogočala ustvarjanje široke palete zanimivih zvokov in barv. Kvartet je vodila subtilna ženska energija z naklonjenostjo do poslušalcev. Glasbeniku, glasbenici, ki daruje, se darovanje vedno obrestuje. Tokrat je bila edina odločitev občinstva, da se je prepustilo skrivnostim zvočne igre, domišljije, ki je razkrivala, nakazovala, dala slutiti …
Sožitje z neizogibnim
Na šestem koncertu sta v dvorani palače Gravisi Buttorai, sedež Italijanske skupnosti S. Santorio, nastopila Claudio Pasceri, eden najbolj cenjenih italijanskih violončelistov svoje generacije, in tolkalec Simone Beneventi, ki je bil nagrajen s srebrnim levom na Beneškem bienalu glasbe 2010. Raziskovanje zvoka, načrtovanje novih instrumentov in novih kompozicijskih rešitev za tolkala so bili povod izbire skladb, slovenskih premier, ki sta jih glasbenika izvedla na letošnjem koprskem festivalu. Svetovno premiero pa je doživela skladba, ki jo je napisal Michele Marelli. Priznani klarinetist že vrsto let sodeluje pri umetniškem vodstvu festivala. Izrazi, kot so improvizacija, interpretacija, premišljevanje, domiselnost, odprtost do glasbenega, barvne kombinacije in še in še bi lahko naštevali, so občinstvo vodili skozi koncert in preizkušali njegovo odprtosti do glasbenega. Zvoki violončela in tolkal so marsikateremu poslušalcu spremenili zvok šolske koncertne dvorane, kakršnega je dotlej poznal.
Solistični program violinistke Hannah Weirich z naslovom Tu, tam in povsod je bil posvečen spominu na pianista Ulricha Loefflerja. Njegovo prisotnost je bilo globoko čutiti v vseh skladbah. V glasbi violinistke je v dolgih tonih vibrirala boleča izguba, ki jo je doletela in nas spominjala na naše vsakdanje sožitje z neizogibnim. Želela je razkriti najgloblje univerzalne človeške vrednote in moč, da na njih osnujemo življenja. Čeprav neštetokrat pozdravljamo iste ljudi, se šele ob njihovi izgubi zavemo, da nismo gospodarji časa ... Z dolgimi meditativnimi zvoki nas je opominjala, da je življenje sreča. Vse skladbe so bile slovenske premiere. Koncert je bil v dvorani Glasbene šole Koper, ki je tudi glavni partner festivala.
Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred tridesetimi leti. V tem času se je, poleg standardnega programa, uveljavil kot najaktivnejši izvajalec sodobnih del. Slowind, v sestavi Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog in Paolo Calligaris - fagot, so na osmem koncertu letošnjega festivala izvedli dela Lojzeta Lebiča, ki letos (tako kot Globokar) tudi praznuje 90. jubilej, Toshia Hosokawe, Vinka Globokarja in A. Stroeja ter razkrili lasten pogled na vsebnost glasbenih motivov. Posebnost koncerta pa je gotovo predstavljala izvedba dela Monolit Vinka Globokarja, ki jo po več letih še vedno izvaja samo flavtist Aleš Kacjan.
Festival se je zaključil z devetim koncertom Dihi, v sklopu festivala Šelestenja in v produkciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, ki je bil v polni dvorani sv. Frančiška v Kopru. Zbor Slovenske filharmonije se je z dirigentko Ano Erčulj poklonil 70-letnici skladatelja Alda Kumarja. Koncert smo na Obali čakali s polnim srcem spominov. Oči so se nam zasvetile in delovale kot zrcalo, odsev človeka-skladatelja, ki ga občudujemo. Vse najboljše, Aldo, za 70. rojstni dan!
Glasba je svobodna
Po festivalu je Tatjana Jercog zapisala: “Včasih prevlada zmotno prepričanje, da je sodobno glasbo težko razumeti. V resnici je dovolj, da se prepustimo občutkom, da nič ne pričakujemo, da smo radovedni, da si dovolimo občutiti vse dimenzije naših emocij. Mogoče bo to strah ali nelagodje. To so občutki, ki jih imamo vsak dan, ko beremo svetovno kroniko. Sodobna glasba mora vzbujati različna čustva, ker nas opozarja, da smo živi, da moramo biti čuječi do vsega, kar se dogaja. Velika prednost koncertov je, da lahko vsa ta čustva podelimo z vsemi poslušalci in tako se lahko negativni občutki spremenijo v moč, v zavedanje, da nismo sami in upamo, da lahko s skupnimi močmi soustvarjamo boljše okolje.”
Deveti Biennale Koper je zazvenel, hvala kontrapunktu in harmoniji, ki nastane, ko se povezujejo lokalne, državne in mednarodne inštitucije v celovit projekt ter hvala podpori ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. V povezovanju je lepota zanosa, spoštovanja in skrivnosti glasbene umetnosti. Tatjana Jercog ve, da je glasba svobodna. Sprostitev in napetost, bolečina in sreča, bojazen in pogum. Koncerti so bili daritev in preobrazba.